Burnjak je star beneški senjam, praznik kostanja (burje = kostanj), posvečen zaključku obiranja tega gozdnega sadeža, ki je bil za gospodarsko preživetje Benečanov v preteklosti izredno pomemben kot vir prehrane in denarnih dohodkov. V Gorenjem Tarbilju se praznuje skupaj z Gnidovco in Polico. Tukajšnji je najstarejši burnjak od vseh in v tekočem letu tudi zadnji v Benečiji.
Tega leta so se burnjaka ga po dolgih letih ponovno v večjem številu udeležili prebivalci z drugega brega reke Idrije, torej z druge strani slovensko italijanske meje, ki imajo burnjak tudi za svoj praznik (resnici na ljubo je treba povedati, da se je nekaj domačinov s Kambreškega že leto prej »na kontarbant« podalo čez mejo in oblečeni po starem, s koši na ramah, so bili toplo sprejeti med ganjenimi in veselimi vaščani Gorenjega Tarbilja, posebej med starejšimi, saj so jim ljudje z drugega brega Idrije po dolgih letih oživili spomin na nekdanje staro skupno praznovanje). Prišli so po stari poti s Kambreškega, čez most v Podklancu, ki prečka mejno reko Idrijo. Za mnoge od njih je bil zato tokratni burnjak prav posebno doživetje, prežeto s spomini na prednike, sorodnike, prijatelje in znance in nekdanjo povezanost med sosednjimi kraji na obeh bregovih Idrije, dokler jih ni prekinila državna meja po drugi svetovni vojni.
Po prvih letih najstrožjega mejnega režima je bil leta 1955 na mostu v Podklancu v skladu z Videmskim sporazumom o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo odprt maloobmejni prehod in prebivalci so dobili prepustnice. A most so leta 1981 zaprli in preraslo ga je grmovje. Mesec dni pred vstopom Slovenije v EU 1. maja 2004 so člani Turistično rekreacijskega društva in drugi domačini s Kambreškega očistili cesto in most in tako uredili prizorišče za proslavo tega prelomnega dogodka. A do vstopa Slovenije v schengenski prostor (21. december 2007) svobodno prehajanje meje na tem kraju še vedno ni bilo dovoljeno in tako je skupina domačinov tudi za pot na burnjak na Gorenjem Tarbilju 2004 morala pridobiti posebno dovoljenje. S seboj so nesli zastavo z napisom PACE/MIR, ki so si jo z Benečani simbolično izmenjevali že izpred vstopa Slovenije v EU. Benečani so jim jo prinesli z Gorenjega Tarbilja leto poprej na spominski pohod na Globočak, vsakoletno spominsko slovesnost v spomin na žrtve vseh vojn (prvi je bil l. 2002).
Tokratni burnjak se je pričel s pohodom na Hum, sledila je praznična maša, po njej procesija, pospremljena z zvoki pritrkavanja, nato pa so se po več krajih v vasi zbrali godci, ljudje so poslušali, peli, se družili. Na voljo je bil pečen kostanj in pijača in druge dobrote, na stojnicah je bilo možno kupiti kostanj, krompir, jabolka, med, mošt, sir, spominke, slaščice. Popoldne je bil v cerkvi koncert.
Burnjak je tudi lepa priložnost za seznanjanje domačinov in obiskovalcev z dejavnostmi in uspehi vaščanov pa za pogovore o odprtih krajevnih problemih.

Mojca Ravnik, november 2012