Opis:
Prazgodovinsko kolišče (podrobneje nelokalizirano) omenja Rutar, LMS 1889, 16.
Rimska fibula (NM Lj, inv. R 1786) in zvonec (NM Lj, inv. R 3617). Med Babno gorico in Ižico so bili najdeni štirje rimski republikanski srebrniki (gens Memmia, Porcia, Servilia, Vibia), ki jih hrani NM Lj, Numizmatični kabinet. Müllner, Argo 1, 1892, 19.
V vasi Lavrica (glej tam) se je pri mostičku čez potok Struga (km 7) odcepila od ceste Emona - Neviodunum stranska pot, ki je vodila mimo Babne gorice naravnost na Kremenico. Odkrili so jo 1873 pri rezanju šote; 1876 jo je dal pri Strojarjevem grabnu in pri Babni gorici odkopati K. Deschmann, 1889 pa A. Müllner. Cestišče, na katerem so našli novec vladarja Klavdija, je bilo v globini 100-130 cm, okrog 80 cm debelo, na osnovi križno položenega vejevja. Iz barjanskega prostora je cesta izstopila med Kremenico in Studencem, nasproti doline pod Sarskim. Müllner, Emona (1879) 22 in 88. Hrasky, Die Römerstrasse am Laibacher Moor, Laibacher Zeitung 1890, št. 126. Rutar, LMS 1891, 192. Müllner, Argo 1, 1892, 1 ss. Rutar, IMK 9, 1899, 42 ss. Rundt, Zeitschrift für Moorkultur und Torfverwertung 3, 1905, 31 ss. Omenjata tudi KLDB, 355, in Melik, Mostiščarsko jezero (1946) 119. Prim. še Deschmann, Jahresheft des Vereines des Krainischen Landes-Museums 2, 1879, 22. Pri Resnkovem prekopu južno od Kremenice je pri izkopavanju kolišč zadel nanjo J. Korošec, Poročilo 2, 1954, 57 ss, in v njenem območju našel novec vladarja Krispa (317 - 326).
Leta 1876 so bili odkriti ostanki kolišč med hriboma Grmez (317 m) in Babna gorica (322 m). Prim. Rutar, LMS 1889, 16, in Melik, n. n. m. 77 (na str. 110 omenja med obema hriboma ostanke dveh rimskih cest, pomota).
