Doba:
Južno od sotočja Lokavščka in Hublja leži kasnoantični kastel, ki sta ga oba potoka dodatno varovala na vzhodu. Ker je obzidje - imenovano tudi Boštajna - rabilo za obrambo tudi v kasnejših zgodovinskih dobah, je skoraj v celoti vidno ter deloma restavrirano (VS 10, 1965, 131 ss).
Obzidje ima v talnem načrtu mnogostranično obliko in meri po Schmidu (BRGK 15, 1923 - 24, 186) 186 x 152 m, v celotnem obsegu 608 m (po novejših izkopavanjih je na jugu potek obzidja drugačen - VS 10, 1965, 139 ss). Obzidje je bilo utrjeno s 13 stolpi (po Schönlebnu, Cariola antiqua [1681] 100, je bilo 16 stolpov), ki so bili postavljeni na 9,20 m širokih kvadratnih temeljih in oblečeni z obdelanimi lomljenini kamni. Sodeč po najbolje ohranjenemu stolpu s cinami, pri katerem ohranjeni rimski del presega višino 7 m, so imeli drugi stolpi v tej višini premer 8,80 m (po Müllnerju, Emona [1879] 131, naj bi imeli drugi stolpi 6,5 m premera) in 3,05 m debele stene; zato meri notranji premer stolpa le 2,7 m. Vrhnji del stolpa s cinami - do višine 22 m - je srednjeveški.
Sam zid je pri temeljih 3, 84 m debel, nakar se običajno dvakrat stopničasto stanjša. Grajen je plastovito, kar se najbolje vidi pri stolpih, sredica pa kaže na nekaterih mestih način zidave v ribji kosti. Po Schmidovih ugotovitvah je bil 1,54 m široki vhod v kastel z zahodne strani. To stranico je dodatno utrjeval 3,10 m širok in 0,50 m globok obrambni jarek.
Notranjosti kastela doslej ni bilo možno sistematično raziskati, ker je skoraj v celoti pozidana. Pri manjših sondažnih izkopavanjih na dvorišču graščine so odkrili v globini 1,40 m odtočni kanal širine 0,42 m, sestavljen iz vzporednih zidov. Ob odtoku so zasledili več stebrov suspenzure, zgrajenih iz okrogle opeke, iz česar Schmid sklepa, da je bila na tem mestu kopalnica, katere temelji segajo pod sedanje poslopje trgovine (prej Casagrande - Križaj). Kot poroča Schmid, so pri polaganju kanalizacije v mestu zasledili in presekali številne temeljne zidove.
Pri regulaciji Titovega trga so zadeli po vsej širini na temeljno zidovje rimskih hiš, ki so bile poznane v obrisih, ter na zoglenelo opeko in pepel. Plast z antikami se prične na tem mestu v globini 0,60 m (Kulturni odmevi I/2, 1959, XIV ss).
Na severovzhodnem delu vrta parc. štev. 32 je A. Kerkoč, Stritarjeva 5, zadel na močan rimski zid (VS 10, 1965, 197).
I. Slokar je pri kopanju temeljev na Vilharjevi 4 našel pod prizidkom svoje hiše rimski kanal, ki gre v smeri kloake pod stolpom s cinami in teče proti zasutemu vodnjaku v središču Ajdovščine, katerega zgornji obod je še viden (VS 10, 1965, 197).
Ob gradnji kinodvorane so na zahodu foyera zadeli na masiven zid, ob njem pa je vzporedno tekla kloaka v smeri sever - jug.
V kloaki so našli zlatnik Konstantiusa II, pokrita pa je bila s tegulo, na kateri je pečat Q. Caecili Flaviani. Kakor te dajejo oporo za časovno opredeljevanje še druge najdbe: napis s črkami AM...R in kosi arhitrava s konca 1. stoletja. Verjetno sodijo k nekemu svetišču (VS 10, 1965, 197).
Glede na lego vrat zahodnega obzidja moremo domnevati tudi zahodno od kastela nekropolo, ki leži severno od cerkve, kar potrjujejo najdbe žganih in skeletnih grobov 0,70 m pod površjem na šolskem vrtu, kjer so našli tudi zidane grobnice (VS 8, 1960-61, 200).
Zunaj opisanih območij so zasledili antične grobove še jugozahodno od mostu čez Hubelj, na območju sedanjega internata in javnega kopališča (Schmid, o. c.).
Jugozahodno od kastela se razprostira obsežna ledina Na Mircah, ki meri po Müllnerju v dolžino 450 m in je najdišče številnih opek, kosov lončenine in ostankov zidov. V literaturi je posebej omenjena množina izkopanin, odkritih pri kopanju temeljev za žel. postajo (Kulturni odmevi I/2, 1959, XIV). Sem postavlja Müllner tudi antično civilno naselbino.
Na severni strani Ajdovščine so sredi prejšnjega stoletja odkrili mozaične pode (VS 8, 1960 - 61, 199).
Med drugimi naključnimi najdbami velja omeniti predvsem napise. Sem sodi npr. miljnik iz l. 305 - 306 (In. It. X 4, 379), odkrit v Ajdovščini štev. 50 ob delih za napeljavo vodovodnega kanala na glavni cesti; zdaj je v NMLj. Na nasprotni strani ceste, pri jugozahodnem vogalu utrdbe, so 1881 pri popravljanju vhoda v Godinovo stavbo našli troje spomenikov, od tega dva nagrobnika (In. It. X 4, 339 in 342) in napis na prekladi nagrobne edikule (In. It. X 4, 341); vsi spomeniki so v Museo civico v Gorici. Na dvorišču graščine so 1871 našli odlomek nagrobnika In. It. X 4, 343, ki je zdaj pogrešan. Iz pobliže nedoločenih predelov Ajdovščine so nekateri znani, zdaj pogrešani spomeniki: nagrobnik In. It. X 4, 340 = CIL V 715 (ob odkritju vzidan v podboje stavbe Ajdovščina 70); odlomek nagrobnika In. It. X 4, 344 = CIL V 716 (ob odkritju vzidan v tlaku pred stavbo Križaj); odlomek napisa In. It. X 4, 340 in 346 (ob odkritju vzidan v podboje gostilne Bratina). Topografsko je zanimiv nagrobnik z omembo nadzornika državnih gozdov P. Publicija Ursija, ker po njem lahko odmnevamo tudi večje skladišče in naprave za pretovarjanje lesa ter s to dejavnostjo zvezana opravila in poslopja.
Najbolj zgodnji v Ajdovščini odkriti novec je poznorepublikanski, najmlajši pa Teodozijev. Pred hišo najden zlatnik je hranil Godina; največ slučajno najdenih novcev je iz Avgustove in Tiberijeve dobe. Na grobišču severno od ceste prevladujejo novci iz 3. stoletja.
Antični itinerarji nam sporočajo za rimsko naselbino na območju Ajdovščine dvoje imen. Antoninov itinerar 128, 7, in Tabula Peutingeriana IV 5, ga omenjata kot mansio Fluvio Frigido, It. Hierosol. 560, 2 iz srede 4. stoletja pa sporoča ime mutatio Castra (k lokalizaciji JÖAI 5, 1902, Bb. 152 ss). Prvotni naziv naselbine prevzema ime po reki Hubelj, antičnem Frigidus fluvius (Weiss, RE VII 104); kasnejši naziv Castra pa so sprejeli po dograditvi kastela, ki naj bi bil po mnenju številnih avtorjev (VS 10, 1965, 133) skiciran tudi v antičnem priročniku Notitia dignitatum kot trdnjava z več stolpi. Na Tabuli Peutingerieni je narisan izvir Hublja, kako privre iz skale, ob tem pa je opomba: inde surgunt Alpes Iuliae. V bližini Ajdovščine je prišlo 5. in 6. septembra 394 do bitke med Teodozijem in Eugenijem (JÖAI 21 - 22, 1922 - 24, Bb. 277 ss in 495 ss ter 479 in 507). Prav tako je bila leta 663 verjetno v bližini Ajdovščine bitka med langobardskim samozvancem knezom Lupom in kraljevo vojsko.
V okolici Lahovšč (neopredeljiva ledina) zahodno od Ajdovščine omenja Kos, GMS 20, 1939, 332, več prazgodovinskih in rimskih selišč.
Antično poselitev Šturij bi dokazovale številne drobne najdbe orodja in orožja. Po Moserju, MAGW 21, 1891, 33, so našli v Šturjah pozlačeno bronasto ščitno grbo, ki ima napis R. R. V. G., okrašeno še z vojščakom in dvema konjenikoma. - Pri gradnji hleva je našel A. Terčelj Trajanove novce (Postojinsko okrajno glavarstvo [1889] 221).
Ciperle omenja Podrto goro nad Šturjami kot kraj, kjer so v rimski dobi kopali marmor (Kranjska dežela [1889] 91).
Severno od Ajdovščine se vzpenja plato Gradišče, katerega strmo vzhodno pobočje obliva Hubelj, južno in zahodno stran potoka Lokavšček, proti severu pa prehaja v kotanjo. Obsežni četverooglati plato z obsegom 530 m obdaja s treh strani suhi zid, sestavljen iz nabranega kamenja (Müllner, Emona [1879] 130), le vzhodna stran ni posebej utrjena. Tudi sicer je okop slabše ohranjen, razen na severozahodnem vogalu, kjer je zid izrazit.
Predmete z območja Gradišča hrani GM Kromberk, inv. 7, 8, 10, 11, 15, 22, 27 - 29, 31, 33, 35 - 38, 58 (fibule - bronaste), 12 - 14 (železne fibule), 39, 40 (čelada ?), 56, 64, 17, 69, 71. Del prazgodovinskega gradiva iz okolice Ajdovščine hrani v svoji zbirki S. Štekar.
