Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Vodice

Ime najdišča:
Vodice
Druga imena:
Vače
Kraj:
Klenik
Enota:
Vače
Področje:
Ljubljana
Vrsta:
grobišče
Najdbe:
gomilno grobišče
Doba:
starejša železna doba (od 750 B. C. do 300 B. C.)

Opis

Na ledini Vodice stoji osamljena, a razmeroma velika gomila. (po Dular, Tecco Hvala, 2007, 160, L. Lavrenčič, 2008)

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Vače
Avtor:
F. Stare
Stran:
204
Doba:
Arheološko najdišče Vače je na vzhodnih grebenih in južnih pobočjih Svete planine, severozahodno, severno in severovzhodno od trga Vače (nadm. viš. 523 m). Prazgodovinska naselbina je na dominantnem platoju na Zgornji (nadm. viš. 670 m) in Spodnji Kroni (nadm. viš. 670,1 m). Tej naselbini pripadajoči grobiščni kompleksi se z manjšimi presledki raztezajo zahodno in vzhodno od naselbine v dolžini okoli 3 km. Glavni grobiščni kompleksi so na Lestini, Ravnih njivah, Apnu, južnem pobočju Zgornje Krone vzhodno od vasi Klenik in na Vodicah. K temu ožjemu arheološkemu kompleksu Vač prištevamo tudi grobišče na Cvetežu.
Na prve grobove so l. 1877 zadeli domačini iz Klenika. Vaški učitelj F. Peruzzi in takratni litijski okrajni glavar J. Versteneck sta jih poslala NM Lj, ki je 1878 opravil prva izkopavanja (K. Deschmann in F. Schulz). L. 1879, 1880 in 1881 je izkopaval na Vačah knez E. Windischgrätz, 1881 dunajska Akademija znanosti, 1882 in 1883 pa so na lastno pest izkopavali domačini. V letih 1905, 1906, 1907 in 1913 je tu izkopavala vojvodinja Mecklenburška, med leti 1932 in 1935 W. Schmid, ki je poleg grobov delno izkopal tudi naselbino na Zgornji in Spodnji Kroni. Med obema vojnama so priložnostno kopali tudi domačini, zlasti Tit Stremljan.
L. 1949 je sekcija za arheologijo SAZU pod vodstvom F. Stareta topografsko raziskala arheološke terene na Vačah in sondirala še neprekopane komplekse naselbine na Zgornji Kroni.
Grobni inventar predstavlja jedro arheoloških najdb iz Vač. Grobovi so večji del plani z žganimi ali pa skeletnimi pokopi. Plani žgani pokopi imajo mnogokrat posebno konstrukcijo, ki sestoji iz kamnite obloge in ilovnatega oklepa v dolomitni grušč vkopane grobne jame. V taki grobni jami, ki je pokrita s kamnito ploščo, mnogokrat izrednih razsežnosti, je s skodelo ali z manjšo kamnito ploščo pokrita žara, v kateri so sežgane kosti umrlega, vrh teh so pa pridevki.
Plani skeletni pokopi so najrazličneje usmerjeni. Znani so tudi dvojni in celo trojni pokopi. Glave nekaterih skeletnih grobov so pokrite s kamnito ploščo. Neki skelet je imel odsekano glavo, ki je bila pokopana mnogo globlje kot trup in dober meter od njega pod kamnito ploščo. Na Apnu je izkopal Schmid skeletni grob žene z nedonošenim otrokom.
Pokopi v gomilah na Vačah niso številni. Gomile so manjših razsežnosti, v njih pa so navadno skeletni pokopi. Izjema je bila izredno velika gomila pod južnim pobočjem Zgornje Krone, v kateri so bili le žgani pokopi. Žgani grobovi so navadno revnejši s pridevki kot skeletni.
Za inventar starejših grobov na Vačah so značilne železne in bronaste dvojnopetljaste lokaste fibule, še posebej pa tako imenovane vozlaste fibule, ki jih je arheološka literatura tudi zaznamovala kot fibule tipa "Vače". V grobovih tega časa so našli tudi enoglave in večglave igle ter igle z nazaj zavito glavico. Inventar starejših ženskih grobov so zlasti masivne železne ali pa bronaste zapestnice, ki so navadno okrašene z odebelitvami in raznimi vrezanimi motivi, dalje bronaste pa tudi železne masivne ovratnice ter ploščate narokvice s kavljem za spenjanje. V starejših in mlajših grobovih so zelo pogoste železne ali pa bronaste pravokotne in rombične pasne spone. Pravokotne spone so mnogokrat okrašene, bodisi z geometričnimi ali figuranimi motivi. Za mlajše grobove so zlasti značilne kačaste, čolničaste, rtaste in certoške fibule ter fibule s stekleno oblogo, ježevke. Značilne so z vrezi ali pa s svitki okrašene tanjše bronaste zapestnice, votle zapestnice, okrašeni ploščati uhani s kvačico za spenjanje in ogrlice iz steklenih in jantarjevih jagod.
V starejših in mlajših moških grobovih so izkopali železne sulice in skoraj izključno le tulaste sekire, železne nože in puščice, med katerimi so tudi trirobne, ter ostanke konjske opreme. Redkost je bodalo z izredno lepo okrašeno bronasto nožnico in železen ukrivljen enorezen meč (mahaira) s figuralno okrašeno bronasto nožnico.
Izkopali so tudi tri bronaste čelade, od katerih pripada ena starejšemu tipu iz petih delov, druga dvogrebenastemu, tretja pa negovskemu. V nekem grobu so našli tudi ostanke čelade skledastega tipa.
V bogatih moških grobovih so našli tri bronaste situle, od katerih sta dve figurano okrašeni. Prva ima le en v torevtični tehniki figuralno okrašen pas (moški in vrsta jelenov), druga pa ima tri tako okrašene pasove. V prvem pasu je upodobljen sprevod konjenikov in bojnih voz, v drugem daritev, slavnostna pojedina in rokoborba, v tretjem pasu pa so kozorogi, košute, ris in ptice. Stil upodobitev na tej situli je zelo starinski, tako da moremo to svetovno znano situlo postaviti v čas pred nastankom figuralno okrašene situle iz Certose.
V zvezi s torevtično umetnostjo je omeniti še pravokotno bronasto pasno spono, ki je okrašena na enak način. Na njej je upodobljen konjeniški dvoboj (zdaj v NM Dunaj). Upodobitev na tej pasni sponi je pomembna zlasti zato, ker je umetnik ponazoril trajanje skoraj celotnega dvoboja.
V jugovzhodni predalpski starejši železni dobi je motivno in stilno edinstven bronast kipec, ki so ga izkopali na Lestini. Predstavlja golega vojščaka s skledasto čelado na glavi in opasačem; v eni roki drži sulico, z drugo pa erigiran phalos. Ta kipec je starejši kot situla z Vač.
Grobišču pripadajočo naselbino na Zgornji in Spodnji Kroni je 1932 in 1935 pričel raziskovati W. Schmid. Izkopal je 19 hiš, tako da je še večji del naselbine neraziskan. Schmidova objava je zelo skopa, tako da ne razkriva ožje problematike tega našega skoraj največjega železnodobnega središča. Schmid je odkril eno in dvoprostorne stavbe pravokotnega tlorisa, le ena je bila apsidalna. Temelji hiš so bili zgrajeni iz lomljenega kamenja, ki je bilo med seboj povezano z ilovico. Stene stavb so bile, sodeč po ilovnatem oklepu, zgrajene iz manjših, z vejami prepletenih brun in ometane z ilovico, ki je bila često pomešana s slamo in neke vrste plevami. Notranjščine sten so bile večkrat zglajene in premazane oziroma prebarvane z ilovnato brozgo. V hišah so bili ostanki keramike, odlomki pokvarjenih bronastih predmetov, nekaj železnega orodja, brusov in žrmelj. Ob in v ognjiščih iz lomljenega kamenja je bilo veliko živalskih kosti, železove žlindre, manj pa bronaste, ter peska za varjenje železa. Po kovinskem in keramičnem gradivu, ki ga je izkopal v posameznih hišah, je Schmid ugotovil obstoj kovačnic. Pri izkopavanjih na Zgornji Kroni je Schmid ugotovil tudi močan kamnit obrambni sistem.
Sondažna dela l. 1949 so pokazala, da je jedro naselbine na pobočju Zgornje Krone, da je naselbina vzdolž vse vzhodne in severne stene obdana s strmim, s ploščami tlakovanim obrambnim sistemom, da je osrednji del naselbine zgrajen v treh terasah, ki padajo proti jugu in so med seboj ločene z dvema manjšima obzidjema. Izkopano naselbinsko gradivo govori, da so bile posamezne stavbe večkrat porušene in na istem mestu na novo zgrajene. V najnižji plasti najdemo gradivo iz začetnih faz železne dobe, v zgornjih plasteh pa je poleg ostankov latenoidne materialne kulture tudi antično gradivo.
Naselbina na Zgornji in Spodnji Kroni po vsej verjetnosti ni edina, ki sodi k najožjemu kompleksu prazgodovinskih Vač. Elemente manjšega zaselka so odkrili l. 1949 na Vodicah, le dobrih 100 m od skrajnega južnega roba žganega grobišča, ki ga je izkopal Schulz.
Prazgodovinske Vače so bile po vsej verjetnosti lokalni center kovinskih obrti, zlasti pločevinarstva in železarstva. Kot najbolj severna postojanka klasičnega slovenskega halštata s širokim zaledjem, segajočim na slemena, ki razmejujejo zahodno Zasavje od Dolenjske, pa so bile v kulturno historičnem pogledu vezni člen med zahodno Štajersko in severozahodno Dolenjsko.
Prazgodovinskim Vačam so bila posvečena prva obsežnejša arheološka raziskovanja v zahodni Sloveniji, ki so informirala svet o starejši železni dobi tega področja. Zaradi tega in zaradi pomembnosti gradiva je Hoernes že l. 1914 vnesel v arheološko literaturo kronološka pojma Vače I in Vače II. Z nadrobno kulturno kronološko analizo, zlasti grobnega gradiva z Vač, je bil v evropsko prazgodovinsko vedo vnesen kronološki pojem Vače kot oznaka ne le starejše železnodobne kulture jugovzhodnega predalpskega prostora, ampak tudi kot pojem za splošno komparativno kronološko primerjavo drugih srednjeevropskih kultur.
Razen starejšega in mlajšega železnodobnega gradiva je omeniti tudi dve pozlačeni langobardski S-fibuli z vloženimi almandini, kar do neke mere dopolnjuje kontinuiteto tega pomembnega prazgodovinskega najdišča prek antične okupacije vse do vključno preseljevanja ljudstev.
Izkopanine z Vač hranita v glavnem NM Lj in NM Dunaj, nekaj gradiva hranijo še Joanneum Graz, muzej v Oxfordu (Anglija) in Peabody Museum Harvard, ZDA.
Deschmann, MAGW 13, 1883, 178 ss. Hoernes, WPZ 1, 1914, 1 ss. Schmid, GMS 20, 1939, 96. Ves pregled izkopavanj, topografije, bibliografije ter izkopanin daje F. Stare, Prazgodovinske Vače (1954) in katalogu Vače (1955).

Karte

Atlas Slovenije 1985:
129/B1
ROTE ime:
KLENIK

Prva omemba

Prva omemba:
Stare F.
Leto:
1954