Doba:
Koblarska jama, v literaturi se omenja še kot Dolga jama, Velika jama pri Koblarjih, Weites Loch bei Koflern in Kofler Grotte. Vhod v jamo se odpira 3250 m in 3° N od cerkve v Koblarjih v višini 590 m. Kat. št. DZRJS 94. Prvi je jamo raziskal Moser in našel poleg osmih človeških skeletov tudi prazgodovinsko keramiko v levi stranski steni. Oblike fragmentov in ornamentika kažejo na kulturo žarnih grobišč. Leta 1901 so odpeljali iz jame več zabojev antropološkega materiala; leta 1929 je našel M. Bukovec v jugovzhodnem rovu ponovno človeške skelete. Najdbe hranita NM Lj in NM Dunaj. Graf, MSHÖT, 1882, 6; MAGW 24, 1896 [24]; Gratzy, MMVK 10, 1897, 168; Moser, MZK 23, 1897, 10; isti, Karst (1899) 117.
Lisičja jama, v literaturi znana tudi kot Fuchsloch. Vhod v jamo se odpira 1600 m in 359° N od Koblarjev v višini 470 m. Kat. št. DZRJS 796. Leta 1894 je našel Wolsegger ob levi jamski steni tri velike halštatske urne z dvema ročajema, ki jih Moser pripisuje keltsko-rimskemu času. Najdbe so bile v Wolseggrovi zasebni zbirki v Kočevju. Moser, MZK 23, 1897, 9; Mantuani. GMS 4-6, 1924-25, 10.
