Doba:
Pri vasi Gradišče je na senožetih več gomil, Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 42 (po separatu); Pečnik, IMK 14, 1904, 141 (s halštatskimi grobovi, Pečnik, pismo NM Lj).
Gradiški vrh, kota 680 m. V gozdu je prazgodovinsko naselje (Deschmann, Hochstetter, n. n. m. Hochstetter, MAGW 9, 1879-80, 72; Globočnik, AKK [1889]; Rutar, IMK 10, 1900, 59; Pečnik, Vojvodina Kranjska [1912] 20, ter F. Orožen, Vojvodina Kranjska [1902] 8. Pečnik, IMK 14, 1904, 141, ter 18, 1908, 3); z Gradiškega vrha je v NM Lj halštatska železna uhata sekira (skitskega tipa), inv. P 10141. Prek Gradiškega vrha je zgrajen 1500 m dolg ajdovski zid, kasnoantična zapora (Rutar, IMK 10, 1900, 59. Schmid, BRGK 15, 1923-24, 189; Saria, GMS 20, 1939, 143, ter GV 16, 1940, 134, in SOF 15, 1956, 46, tu omenja, da so ostanki rimskih utrdb zavajali starejše v razlago, da gre za prazgodovinsko gradišče. P. Petru, VS 8, 1960-61, 214).
