Doba:
Najdbe številnih obdelanih kamnov pričajo o antični kamnoseški naselbini pri Šmartnem v bližini kamnolomov marmorja pri posestvu Pri vici, ob potoku Polskavi pod kmetom Lunežnikom, pri kmetiji Kresnik in pod kmetijo Trmota pod cerkvijo sv. Uršule v Bojtini (glej tam!). Po Mucharju (Steiermark I [1844] 400) so v tej okolici našli "mnogo ostankov stavb" in številne ostanke stebrov, marmornih plošč, korit, pod veliko lipo pa miljnik ob tovorni poti proti Hočam" (prim. tudi Pichler, Text [1879] 32). Muchar omenja tudi tradicijo rimskega templja. Kos (GMS 22, 1941, 123) pa "predslovansko gradišče".
Ohranjeni rimski kamni: V južni steni cerkve vzidan del nagrobnika z reliefom Orfeja CIL III 5292 - 11708 (AIJ 101), nad njim medaljon z reliefom moža in žene. Pri cerkvi tudi marmorno koritce in podstavek stebra. Fragmenti nagrobnikov CIL III 5293, 5294 in 9295a, pobrani iz pokopališkega obzidja, in žrtvenik Saxanusu (AIJ 100) so zdaj v PM Maribor, inv. A 2319-2321 in 2318. V PM Ptuj je žrtvenik z reliefom kamnoseka in brez napisa (AIJ 100, dodatek) in dvoje drugih kamnov, inv. 308, 569-570. Joanneum v Gradcu je od nekega kovača v Ogljenšaku pridobil od tod izvirajoč sarkofag CIL III 5295 - 11709. Tam sta tudi dva bronasta in en srebrn rimski novec (JJ 36, 1847, 20).
Pregled najdb z delom starejše literature je podal: Saria, Blatt Rogatec (1939) 62 ss. K temu še starejše omembe najdb: MHS 3, 1852, 216 ss; 5, 1854, 117; 14, 1866, 81; 42, 1894, VIII. Schlosser, DRfG 35, 1913, 520. ČZN 17, 1922, 55. Schmid, Südsteiermark (1925) 22, in BRGK 15, 1923-24, 210. Saria, ČZN 30, 1935, 62 ss. GMS 20, 1939, 140. Kronika 6, 1939, 77 ss. Mišič, Pohorje (1953) 46. Omerzu, Glasnik, 3. 10. 1953, in Schober, Römerzeit (1953) 139, 144.
