Inštitut za slovensko narodopisje: Fototeka Inštituta za slovensko narodopisje
Arzenal

4. Kulturni dnevi pod Globočakom. Kulturno etnološki dan po rezijansko, po beneško in po naše, posvečen "Rezijanu Dominiku" in preteklosti kambreškega pogorja. Srednje, Kambreško (Kanalski Kolovrat), 28. 5. 2006


Kulturni dnevi pod Globočakom so vsakoletne kulturne prireditve, ki jih od leta 2003 prireja Turistično rekreacijsko društvo Globočak na Kambreškem v občini Kanal ob Soči. Vodilna nit je oživljanje kulturnega izročila in vzpodbujanje sodobnega ustvarjanja ljudi z obeh strani slovensko – italijanske meje, ne samo s Kambreškega, doline Idrije in Benečije, ki so si najbliže, ampak tudi iz Rezije, Posočja, Brd in Krasa. Gre za ponazoritve vsakdanjega življenja, šeg in navad, pripovedništva, glasbe, pesmi in plesa, za predstavitve knjižnih in filmskih novosti in dejavnosti posameznikov, društev in ustanov in za družabna srečanja. Kulturni dnevi pod Globočakom so uokvirili že prejšnje sodelovanje med TRD Globočak, Kinoateljejem iz Gorice in Kulturnim društvom Rečan, Beneškim gledališčem in Kulturnim društvom Ivan Trinko iz Benečije. V uspešno izvedbo prireditev vložijo posamezniki in društva ogromno dela, žrtvujejo svoj prosti čas in nesebično pomagajo.

Kulturni dnevi pod Globočakom pa so vsebinsko in organizacijsko v največji meri plod izvirnih zamisli in pobud Jožice Strgar, domačinke s Kambreškega, ki je bila od leta 2002 do 2009 predsednica TRD Globočak in ki je z velikim posluhom za pozabljeno, prezrto kulturno izročilo in sodobne potrebe teh krajev zasnovala izvirne vsebine in pritegnila zavzete goste in izvajalce z obeh strani meje.
Tako so Kulturni dnevi pod Globočakom ena nabolj izvirnih prireditev, izraz spontane želje po oživljanju tradicionalnih in vzpodbujanju novih povezav med ljudmi z obeh strani slovensko-italijanske meje v prelomnem obdobju pred in po vstopu Slovenije v EU 2004 in v Schengenski prostor 2007.

Slike prikazujejo Kulturno etnološki dan po rezijansko, po beneško in po naše, prireditev v okviru 4. Kulturnih dnevov pod Globočakom 2006. Soorganizatorji so bili C.A.M.A. Društvo brusačev, Folklorna skupna Val Resia, Društvo Vivi Stolvizza, Kulturno društvo Rozajanski Dum, pro Loco “Val Resia”, Zveza slovenskih kulturnih društev s Solbice in Kulturno društvo Rečan iz Les. Osrednja točka bogate celodnevne prireditve je bila počastitev spomina na Rezijana Dominika, ki je živel v teh krajih in se ga mnogi starejši Kambrežani še spominjajo. Na Kambreško je prišel pred 2. svetovno vojno in tudi pozneje ni odšel drugam, ampak se je še naprej preživljal kot brusač in piskrovez in z raznimi drugi deli, živel pa je na kmetijah, kjer je delal. Domačini so na starost tudi skrbeli zanj. Umrl je leta 1957, pokopan je na pokopališču v Ročinju.

Na pobudo s Kambreškega so v Reziji v matičnih knjigah pobrskali po podatkih o njegovem rodu in ugotovili, da se je rodil leta 1882 na Solbici, njegov ded pa je prišel v Rezijo iz Selc na Kranjskem kot potujoči prodajalec posode in se poročil z domačinko s Solbice (glej članek: Chi era »Dominik«, Näš glas, II, 2, 2006, str. 8) Z odkrivanjem in obujanjem Dominkove usode so se tako spletle nove pristne vezi med Rezijani in Kambrežani.

Prireditev se je pričela zjutraj ob Dominikovem grobu na pokopališču v Ročinju. Spominska slovesnost je bil tudi simbolični poklon vsem brusačem, krošnjarjem in drugim anonimnim ljudem, ki so bili v preteklosti primorani zapustiti domači kraj in si poiskati delo in zaslužek daleč od doma, od koder se mnogi niso nikoli vrnili.

Popoldne pa je bilo najprej posvečeno rezijanskim pravljicam, sledilo je dogajanje po vasi in na placu: košnja in spravilo trave po rezijansko, po beneško in po naše, prikaz pozabljenih kmečkih opravil po rezijansko, po beneško in po naše, brusači iz Rezije so brusili stara rezila, domačini so ponujali domače dobrote, na koncu pa je še folklorna skupina Val Resia zaplesala in učila plesati po rezijansko.

Del fotografij je prispevala Jole Namor, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.

Mojca Ravnik, december 2010