Borovo gostüvanje je svatba z borom, pustna šega, značilna za evangeličanske vasi v Prekmurju, za slovensko Porabje in širše območje na Madžarskem, na Gradiščanskem in avstrijskem Štajerskem. Borovo gostüvanje je prvi sistematično raziskoval etnolog Boris Kuhar. Opredelil jo je kot posebno varianto starega obredja vlečenja ploha ali drevesa, ki je znano v vsej Evropi, pa tudi kot pustni običaj, pri katerem sodeluje največ ljudi in je naša najbolj množična oblika ljudske igre. Gre za edinstveno dogajanje, v katerega organizaciji in izvedbi sodeluje vsa vas in ki daje vsem prebivalcem, ne glede na starost, spol ali družbeni položaj, možnost, da sodelujejo z delom, znanjem, iznajdljivostjo, umetniško nadarjenostjo ali pa se le dobro zabavajo v družbi sosedov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Izkupiček je vedno namenjen v dobro vasi, največkrat za popravilo gasilskega doma ali nakup opreme.

Le s primerjalnimi raziskavami na celotnem prostoru pojavljanja borovega gostüvanja in s pritegnitvijo spoznanj širšega kroga raziskovalcev bo možno odgovoriti na mnoga vprašanja o izviru in pomenu te šege. Pri tem bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti ugotovitam Slavka Ciglenečkega o kultu boginje Kibele, ki je bil nekdaj razširjen po celotnem rimskem imperiju in posebno močan v Petoviji in v južnem delu province Norik (slovenska Štajerska) vse do konca 4. stoletja našega štetja, torej do dokončne uveljavitve krščanstva. Natančneje bi bilo potrebno osvetliti tudi razvoj šege v Prekmurju, še posebej vlogo Franca Bükviča iz Lemerjev, ki je bil prvič pop v Puconcih l. 1921. O njem obstajajo pričevanja, da je kot mladenič »tako svatbo« videl v Halbreinu na avstrijskem Štajerskem, kjer je hodil v šolo, oziroma je bil tam navzoč pri vlačenju ploha. Zdi se, da je prav on pomembno vplival na razcvet te šege v Prekmurju, ki pa je imela, glede na stara ustna izročila, že starejšo tradicijo.

Fotografije prikazujejo borovo gostüvanje v nedeljo, 10. februarja 2002 v vasi Predanovci v Prekmurju. Podrobnejši prikaz dogajanja in razvoj ter spreminjanje te šege vse od leta 1929, ko je bilo prvo znano borovo gostüvanje v vasi, pa je objavljen v elektronski izdaji http://isn.zrc-sazu.si/eknjiga/Ravnik.pdf. in knjigi M. Ravnik, Borovo gostüvanje v Predanovcih, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU 2009.
Borovo gostüvanje je vpisano v Katalog žive kulturne dediščine Slovenije http://www.zkds.si/?q=node/28

M. Ravnik, avgust 2010