Burnjak je star beneški senjam, praznik kostanja (burje = kostanj), posvečen zaključku obiranja tega gozdnega sadeža, ki je bil za gospodarsko preživetje Benečanov v preteklosti izredno pomemben kot vir prehrane in denarnih dohodkov. Burnjak v Gorenjem Tarbilju, ki ga praznujejo skupaj z vasema Gnidovca in Polica, je od vseh najstarejši in v tekočem letu tudi zadnji v Benečiji. Za svojega ga imajo tudi prebivalci vasi na drugem bregu mejne reke Idrije, ki pa jim je v preteklosti državna meja med Italijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo oteževala pot. Tokratni burnjak je bil zadnji pred vstopom Slovenije v Schengenski prostor (21. decemer 2007), torej v vmesnem času po vstopu Slovenije v EU (1. maj 2004), ko prosto prehajanje meje še ni bilo možno.
Vsako leto po vstopu Slovenije v EU se je burnjaka udeležilo veliko ljudi s slovenske strani meje, navdušenih nad ponovnim skupnim praznovanjem v pričakovanju skorajšnjega padca vseh mejnih preprek. Najbližji sosedje s Kambreškega so prišli po stari poti s Kambreškega, čez most v Podklancu, ki prečka mejno reko Idrijo in na katerem je bil po prvih letih najstrožjega mejnega režima po koncu 2. svetovne vojne leta 1955 v skladu z Videmskim sporazumom o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo odprt maloobmejni prehod, prebivalci pa so dobili prepustnice. A most so leta 1981 zaprli in preraslo ga je grmovje. Mesec dni pred vstopom Slovenije v EU so člani Turistično rekreacijskega društva in drugi domačini s Kambreškega očistili cesto in most in tako uredili prizorišče za proslavo tega prelomnega dogodka. (glej tudi besedilo o burnjaku 17. 10. 2004)
Leta 2007 si je skupina domačinov za pot na burnjak zadnjikrat morala pridobiti posebno dovoljenje za prehod meje. Sestavili so seznam udeležencev, se skupaj s policajema ob dvignjeni zapornici slikali in prečkali mejo. S seboj so nesli zastavo z napisom PACE/MIR, ki so jim jo leta 2003 prinesli Benečani, ki so se udeležili pohoda na Globočak (slovesnost od leta 2002 vsako leto prireja TRD Globočak v spomin na žrtve in trpljenje tukajšnjih ljudi v vojnah, ki so prizadele njihove kraje).
Burnjak se je pričel s pohodom na Hum, vrh nad Gorenjim Tribiljem, sledila je praznična maša, po njej procesija, pospremljena z zvoki pritrkavanja, nato pa so se po več krajih v vasi zbrali godci, ljudje pa so poslušali, peli in se družili. Na voljo je bil pečen kostanj in pijača in druge dobrote, na stojnicah je bilo možno kupiti kostanj, krompir, jabolka, med, mošt, sir, spominke, slaščice. Popoldne je bil v cerkvi koncert. Pod šotorom pa je za ples igralm ansambel Kraški muzikanti.
Burnjak je tudi priložnost za seznanjanje domačinov in obiskovalcev z dejavnostmi in uspehi vaščanov in za pogovore o odprtih krajevnih problemih. Tokrat so predstavili dobre prakse programa Interreg IIIA Italija – Slovenija in nove možnosti čezmejnega sodelovanja v obdobju 2007 – 2013.

Mojca Ravnik, november 2012