Spomeniki domobrancem
Spomeniki domobrancem so torej sestavni del politične govorice, ki s pomočjo konvencionalne spomeniške ikonografije na specifični način interpretira izgubo, smrt in dogodek, ki ju je povzročil, ter na ta način povezuje preteklost s sedanjostjo. Ključna vloga domobranskih spomenikov je konstruiranje poboja kot nacionalne travme, premeščanje vloge žrtve in storilca, simbolna reinterpretacija pomena domobranstva, komunizma, kolaboracionizma in odporniškega gibanja, skratka fiksiranje interpretacije »državljanske vojne«.
Nacionalna travma ni izraz dejanskega dogodka, temveč se konstituira skozi način, na katerega se poboj domobrancev predstavlja v različnih sferah javnega prostora: od politike do popularne kulture, strokovne refleksije v zgodovinopisju do objektifikacije v materialnih artefaktih žalovanja. Spomenike so s tega vidika razumljeni kot sredstva materialne reinterpretacije dejanskega dogajanja in javnega spomina in kot sredstvo konstruiranja travme in preoblikovanja historičnih dogodkov v »simbolne poboje«, ki poskušajo predstaviti kolaboracijo kot spodleteli tragični boj za interese slovenstva in uzurpirati položaj žrtve. Sami spomeniki konstituirajo pretekle dogodke kot travmatične in želijo travmo razrešiti s pomočjo akta zaprtja interpretacije preteklosti.
Razlika med razmerami v Sloveniji in razmerami v drugih tranzicijskih državah, kjer prav tako prihaja do revizije interpretacije preteklosti, je predvsem v tem, da ima pri nas spreminjajoča se spomeniška pokrajina večji vpliv na prepisovanje javnega spomina kot drugi diskurzi.
Tipologija
Na podlagi analize več kot sto spomenikov oziroma njihove vsebine in načina postavitve smo oblikovali tri skupine oziroma tri tipe. Pri tem smo se naslanjali na njihovo umestitev v obstoječi prostor spomina oz. smo skušali ugotoviti kako komunicirajo z obstoječimi spomeniki.
- Avtoritarni tip spomenikov določa želja po neposredni kolonizaciji interpretacije preteklosti.
V avtoritarni tip uvrščamo spomenike, ki zasedajo osrednje mesto na pokopališču kot osrednjem javnem prostoru vasi ali krajev. Avtoritarni tip zavestno kolonizira osrednje mesto pokopališča in tako obvladuje celotno spominsko pokrajino. Družbo mu najpogosteje dela osrednji pokopališki križ, s čimer se tudi na simbolni ravni vzpostavi/utrdi zavezništvo med krščanstvom in »protikomunizmom«. To zavezništvo se vzpostavlja najprej na ravni historične interpretacije, v okviru katere se poudari/prizna neločljiva povezanost slovenske katoliške cerkve z domobranstvom/kolaboracijo. Nato pa še na ravni ideologije, ki nacionalno, patriotsko in mučeniško izenači s krščanstvom ali kar z rimokatolištvom.
V mizansceni avtoritarnega tipa ni nobenega interesa za t. i. »spravo«, torej dosego konsenza in pozabe, temveč želja po prevladovanju nad interpretacijo zgodovine in definiranju vrednot v sedanjosti. Ob pregledu večjega števila spomenikov iz te skupine se izkaže, da avtoritarni tip ne vzpostavlja nobene komunikacije z obstoječo heroično spominsko pokrajino (spomeniki prvi svetovni vojni ali partizanskimi spomeniki), ampak povsem ignorira partizanska obeležja, s katerimi s svojo postavitvijo in ikonografijo ne komunicira. To seveda velja omeniti v tistih primerih, ko partizanski spomenik sploh stoji znotraj farnega pokopališča. V vaseh in manjših krajih partizanske spomenike namreč pogosteje najdemo zunaj pokopališč, najpogosteje na mestih pomembnih dogodkov ali v upravnem središču – na steni zadružne stavbe ali zgradbe krajevne skupnosti oziroma upravne enote.
- Heroični oz. konsenzualni tip spomenikov poskuša dosegati »spravo« in torej nevtralizacijo krivde ene in druge strani s tem, ko se poklanja spominu vseh umrlih.
Po drugi strani gre pri tem za tip spomenikov, ki domobranske žrtve vključujejo v skupnost žrtev obeh svetovnih vojn.
Heroični tip najpogosteje najdemo na drugem osrednjem mestu spominske pokrajine, in sicer na steni pokopališke kapele/cerkve. Gre za prostor, ki je bil do začetka 90-ih let 20. stoletja dostopen samo lokalnim plemenitašem ter drugim posvetnim in cerkvenim dostojanstvenikom. Domobranske plošče najpogosteje najdemo na zadnji cerkveni fasadi. Na stranskih fasadah so se znašle samo v primerih, ko so jih njihovi snovalci želeli povezati z že obstoječimi cerkvenimi ali posvetnimi obeležji izjemnega pomena.
Za razliko od avtoritarnega tipa, ki ne vzpostavlja odnosa do drugih obeležij, heroični tip stremi k združitvi dveh vojnih/vojaških zgodb (domobranskih žrtev in žrtev prve svetovne vojne). Po drugi strani pa njegova lokacija dodatno posveti obeležje. Težnja spraviti spominsko tablo čim bližje cerkve ali na sámo cerkveno fasado, namreč priča o težnji po navezavi na ponavljajoči se verski ritual poslavljanja od umrlih. Na ta način tudi ta tip obeležja, podobno kot avtoritarni tip, postane sestavni del vsakodnevne rutine.Tako vzpostavljeno harmonijo čaščenja žrtev različnih vojn in vojsk podpirajo še napisi, ki govorijo o nesmiselnosti žrtev.
- Konfliktni tip spomenikov se ikonografsko sooča z obstoječim partizanskim obeležjem kot drugačna interpretativna ponudba.
S konfliktnim tipom imamo opravka, ko v navideznem iskanju »sprave« med mrtvimi določen novi spomenik iz občestva tragičnih žrtev sistematično izključiti žrtve odporniškega gibanja. V teh primerih novi, domobranski spomenik neredko stoji nasproti obstoječemu partizanskemu spomeniku. Gre za primere, ko z delnim posnemanjem obstoječe mizanscene spomenika, posvečenega odporu, novo obeležje želi tudi s posnemanjem kompozicije in velikosti vzpostaviti ravnotežje v spominski pokrajini. V primerih, podobnih tistemu v Senčurju, se domobransko obeležje v soočenju s partizanskim spomenikom podpira s križem ali kakim drugim krščanskim simbolom in s tem še dodatno krepi svoj položaj znotraj pokopališča. Celotno pripoved podpirajo priložnostni napisi, neredko verzi, ki partizanom (ne)posredno očitajo, da so izzvali nasilje okupatorjev. Najpogosteje prav domobranski spomeniki te skupine predstavljajo vojno kot bratomorno tragedijo in nacionalno travmo.
Ne glede na svojo posredno ali neposredno sporočilnost vsi trije tipi oz. skupne spomenikov napeljujejo na sklep, da tovrstno dopolnjevanje spomeniške pokrajine predstavlja enega izmed pomembnejših javnih diskurzov prepisovanja javnega spomina. Pokaže se, da skuša ta skupaj s celotnim naborom drugih javnih diskurzov z reinterpretacijo zgodovine kolonizirati definicijo skupnosti v sedanjosti in je torej del političnega boja za simbolne in interpretativne vire v družbi oz. del boja za definicijo skupnostnih simbolov in kolektivnega spomina.
Celotni projekt dopolnjevanja spomeniške pokrajine v Sloveniji predstavlja enega izmed pomembnejših javnih diskurzov prepisovanja javnega spomina in obenem pomembno sredstvo mitologizacije historičnih dogodkov.
O zbirki v okviru portala Arzenal
Zbirko domobranskih spomenikov na Slovenskem trenutno sestavlja 146 fotografij domobranskih spomenikov, ki smo jih umestili v galerijo. V nadaljevanju projekta bo galerija dopolnjena z opisi in kategorizacijo spomenikov glede na zgoraj navedeno tipologijo.
- OBJAVE:
-
Luthar, Breda, Luthar, Oto. Kolonizacija spomina: politika in tekstualnost domobranskih spomenikov po letu 1991. V: Luthar, Oto (ur.), Perovšek, Jurij (ur.). Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003, str. 647–662. [COBISS.SI-ID 21036845]
Luthar, Oto, Luthar, Breda. Monopolization of memory: the politics and textuality of war memorials in Slovenia after 1991. East European Perspectives. [Online ed.], 3. September 2003, vol. 5, no. 18. http://www.rferl.org/reports/eepreport/2003/09/18-030903.asp. [COBISS.SI-ID 21330989]
Luthar, Oto. Slovenia: history between myths and reality. Slov. stud., 2005, vol. 27, no. 1/2, str. 109-119. [COBISS.SI-ID 25029165]
Luthar, Oto, Luthar, Breda. Historische Darstellung oder/als Vergangenheitpolitik? Zur Entstehung einer radikalen Umdeutung der Kriegs- und Nachkriegsgeschichte Sloweniens. Zeitgeschichte, 2006, jg. 33, h. 3, str. 135-146. [COBISS.SI-ID 26382893]
Luthar, Oto. Med cenzurirano preteklostjo in revidiranim spominom : slovensko postsocialistično zgodovinopisje na prehodu. Nova revija, nov./dec. 2007, letn. 26, 307/308, str. 269-278. [COBISS.SI-ID 28036653]
Luthar, Oto. Historical revisionism in the countries of the former Yugoslavia : the case of Slovenia : [predavanje na University of Pittsburgh, org. Department of Anthropology [in] The Center for Russian and East European Studies, Pittsburgh (ZDA), 27.9.2005]. Pittsburgh, 2005. [COBISS.SI-ID 24524077]
Luthar, Oto. Kolonisation der Erinnerung. Über die radikale Umdeutung der traumatischen Episode der slowenischen Geschichte im 20. Jahrhundert : [predavanje na Universität Wien na temo "Kulturen der Differenz: transformationsprozesse im zentraleuropäischen Raum", Dunaj (Avstrija), 19.4.2007]. Wien, 2007. [COBISS.SI-ID 26552621]
Luthar, Oto. Monumentalisation of the future? : changing the memorial landscape and (as) identity politics in transitional Europe : [predavanje na University of Portsmouth (Velika Britanija) 12.mar.2008]. Portsmouth, 2008. [COBISS.SI-ID 27917101]
Luthar, Oto. "Burying the dead, creating the past"; oder wie das Gedächtnis zu Geschichte wird : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 18.mar.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29670189]
Luthar, Oto. "Corpses in the move": die Ungarische Parade der Denkmäler : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 30.mar.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29671213]
Luthar, Oto. "The socialist visualisation of the death": Gedätchnis/Erinnerung an den Zweiten Weltkrieg in Bulgarien vor und nach 1991 : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 26.mar.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29670957]
Luthar, Oto. "The killing fields of Europe" - Slowenien zwischen Revisionismus und Aufarbeitung der Vergangenheit : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 23.mar.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29670445]
Luthar, Oto. "Vergangenheitspolitik in Kroatien und Serbien": Kontinuitäten und Brüche : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 23.mar.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29670701]
Luthar, Oto. Weder Annektion noch Besetzung: Merkmale der Erinnerungskultur Estlands : [predavanje na temo "Initiativkolleg Kulturen der Differenz - Holocaust und Genozid im europäischen Gedächtnis" kot gostujoči profesor na Universität Wien, (Avstrija), 1.apr.2009]. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 29671469]
Luthar, Oto. Von der Ideologie zur Mytologie? : Historischer Revisionismus im postsozialistischen Slowenien : [vabljeno predavanje na Universität Wien, Historisch-Kulturwissenschaftlischen fakultät, Dunaj (Avstrija), 1.jun.2010]. Wien, 2010. [COBISS.SI-ID 31390509]
Luthar, Oto, Luthar, Breda. Von der Ideologie zur Mytologie? : Historischer Revisionismus im postsozialistischen Slowenien. V: FLIERL, Thomas (ur.), MÜLLER, Elfriede (ur.). Osteuropa - Schlachtfeld der Erinnerungen. Berlin: Karl Dietz Verlag, 2010, str. 105-129, ilustr. [COBISS.SI-ID 31305261]
Luthar, Oto, Luthar, Breda. Kolonizacija spomina : revizionizem in domobranski spomeniki po letu 1991. V: Stanovnik, Janez (ur.), Grčar, Slavko (ur.), Pirnovar, Hardvik (ur.). Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu : slovenski zbornik 2007. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2007, str. 53-59. [COBISS.SI-ID 26805037]
Luthar, Oto. Between reinterpretation and revisionism : rethinking Slovenian historiography of the 1990s. V: Brunnbauer, Ulf (ur.). (Re)writing history : historiography in Southeast Europe after socialism, (Studies on South East Europe, Vol. 4). Münster: Lit, 2004, str. 333-350. [COBISS.SI-ID 22034733]
Luthar, Oto. Die Schlacht un die Vergangenheit. Historischer Revisionismus in Slowenien nach 1991. V: Feichtinger, Johannes (ur.). Schauplatz Kultur - Zentraleuropa : transdisziplinäre Annäherungen, (Gedächtnis - Erinnerung - Identität, Bd. 7). Innsbruck; Wien; Bozen: Studien Verlag, str. 185-193. [COBISS.SI-ID 25191213]