Spomeniki
Slovenski spomeniki padlim slovenskim vojakom obsegajo različne spomeniške objekte in oblike, od stavb (kapelic), kipov, kvadrov, obeliskov do preprostih plošč. Najpogosteje so spomeniki postavljeni na pokopališčih, bolj redko pa na izbranem prostoru v središču vasi ali mesta. Po 2. svetovni vojni so, sicer redko, na pokopališču postavili tudi spomenike padlim borcem NOB ali žrtvam fašističnega in nacističnega nasilja, po 90-ih letih 20. stoletja pa še padlim domobrancem, se je del pokopališkega prostora, kjer stoji spomeniška trojica spremenila v nov spominski park.
Med spomeniškimi oblikami padlim slovenskim vojakom je najpogostejša spominska plošča, ki so jo vzidali na cerkveno steno in časovno označili z letnicama 1. svetovne vojne in s seznamom padlih vojakov; ponekod predstavljajo svojevrsten okvir tuid fotografije vojakov. Imena padlih so pogosto dopolnjena z rojstnimi podatki, z bojiščem, na katerem je vojak izgubil življenje, z imenom vasi, iz kater je izhajal in včasih s hišno številko.
Spomenike padlim slovenskim vojakom so izdelovale kamnoseške delavnice, nekateri arhitekti, kot npr. Ivan Vurnik in Jože Plečnik, so tesno sodelovali s kamnoseškimi mojstri (France Cengle, Vinko Čamernik, Alojz Vodnik). Spomeniki arhitekta Vurnika so postavljeni v Bohinjski Beli, v Trbovljah, v Vodicah in Črnučah, v Šmartinu (Stražišče) pri Kranju in v Srednji vasi v Bohinju. Arhitekt Vladimir Šubic se je podpisal pod spomenike v Ljubljani (pri cerkvi Sv.Petra), v Zagorju in Moravčah. Mojster Plečnik je avtor spomenika v Breznici, kip Sv. Krištofa pa je delo kiparja Zdenka Kalina, ki je naredil tudi kip ranjenega vojaka v Bočni, lopo pa je zasnoval arhitekt Franjo Kuglič. Tudi spomenik v Žireh je skupno deloa arhitekta Rada Kregarja in kiparja Karla Putriha. Med kiparji, ki so ustvarjali slovenske kiparske spomenike padlim, se je z nalogo najpogosteje spoprijel Lojze Dolinar, ki je že med vojno dokončal kip Svetoslava Peruzzija Kranjski Janez, ki je ustvaril podobo v usodo vdanega, nebojevitega in žalostnega slovenskega vojaka. Dolinarjeva dela zasledimo na spomenikh v Begunjah pri Cerknici, v Preski pri Medvodah, v Polzeli. Ob koncu dvajsetih let 20. stoletja sta spominsko spomeniško podobo začela soustvarjati brata Tone in France Kralj; Tone Kralj je avtor reliefa v Dobu pri Domžalah, spomenika na Sveti Gori nad Litijo (Zasavska Gora). France Kralj pa je zasnoval 7-meterski spomenik v Dobrepolju. Bronasti relief na spomeniku v Črnomlju je delo kiparja Franceta Goršeta. Kamniški spomenik je idejno zasnoval slikar in grafik Stane Cuderman, Boris Kalin pa je s pomočjo domačih pbrnikov izdelal železobetonski lok. Spomenik v Črenšovcih je kiparsko delo Tineta Kosa. Manj pogoste spomeniške oblike so stavbe; na Jesenicah je postavljena spomeniška kapela, grobnici pa na pobreškem pokopališču v Mariboru in na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu (Žale), slednja delo arhitekta Eda Ravnikarja.
Spomeniška dediščina spomenikov padlim vojakom v prvi svetovni vojni je bila dolga leta po 2. svetovni vojni potisnjena v senco kolektivnega spomina in posledično tudi vzdrževana glede na zaščitenost pokopališč ali spomeniških prostorov ter vnemi posameznikov, da so dediščino ohranjali. V času, ko so nastali, so bili odraz pietete skupnosti do padlih slovenskih vojakov in tudi v strokovnih krogih niso izzvali polemik ali pomislekov.
Sodoben pogled na preteklost išče v spomenikih odgovore na nekdanjost, na odnos skupnosti do svojih mrtvih in na oblikovanje kolektivnega spomina Slovencev na izkušnje, ki jih je povzročila svetovna vojna 1914 – 1918.
O zbirki v okviru portala Arzenal
Zbirko trenutno sestavlja 167 fotografij in komentarjev. Fotografije so delo različnih avtorjev: Pavlina Bobič, Oto Luthar, Mateja Ratej, Drago Svoljšak, Petra Svoljšak in Marko Zaplatil. V nadaljevanju dela bodo dodane fotografije »novoodkritih« spomenikov in izpopolnjen bo komentarski del, dodana bo tipologija spomenikov.
- Literatura
-
ČOPIČ, Špelca. Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, (Zbirka M'ars, 5). Ljubljana: Moderna galerija, 2000. 418 str., ilustr. ISBN 961-206-024-X. [COBISS.SI-ID 106116352]
ČOPIČ, Špelca. SLOVENSKI JAVNI SPOMENIKI MED LETOM 1918-1950. Ljubljana: RSS, 1979. 94 str. [COBISS.SI-ID 9904896]
ČOPIČ, Špelca. Slovenski spomeniki padlim v prvi svetovni vojni. Kronika (Ljublj.), 1987, letn. 35, zv. 3, str. 168-177, ilustr. [COBISS.SI-ID 242045440]
DEŽMAN, Kolja. Spomeniki 1. svetovne vojne na Gorenjskem. Raziskovalna naloga. Srednja elektro in strojna šola Kranj. Kranj 2000.
SVOLJŠAK, Petra. Nekaj utrinkov iz delovanja veteranske organizacije Zveza bojevnikov : "Organizacija Bojevnikov je trdna in močna, je zveza src in duš. Je temelj prijateljstva in ljubezni med narodi". Prispev. novejšo zgod., 2006, letn. 46, št. 1, str. 277-288. [COBISS.SI-ID 25306669]