Historična topografija je osnovni pripomoček pri identifikaciji toponimov, na katere naletimo v najrazličnejših srednjeveških virih. Uradovanje v današnjem slovenskem prostoru v srednjem veku je potekalo v latinskem in nemškem jeziku in temu primerno so pisarji prirejali sicer pretežno slovenska krajevna imena. Pri tem je prihajalo do različnih rešitev, od prevodov do raznovrstnih adaptacij. V drugi sklop lahko uvrstimo vrsto toponimov, nastalih v visokem in deloma poznem srednjem veku originalno v nemški obliki (predvsem imena gradov, urbanih naselij, pa tudi vasi in ledin na nemškem kolonizacijskem ozemlju), ki so se na podoben način prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v uradni slovenski obliki. Priročnik historične topografije je zasnovan tako, da je načeloma mogoče v njem najti vse različne oblike nekega krajevnega imena, ki se pojavljajo v znanih srednjeveških virih. Seveda je v tem pogledu v obstoječih tiskanih verzijah še precej vrzeli, ki pa jo bo skušala elektronska verzija postopno odpravljati.

Misel na izdelavo historične topografije, ki naj bi v končni redakciji obsegala celotno slovensko ozemlje in zajemala dobo vse do leta 1500, se je porodila med obema vojnama. Trden temelj je dalo tej zamisli Gradivo za zgodovino Slovencev zgodovinarjev Franca in Milka Kosa (1902–1928). Dosedanje objave topografij dopolnjujejo sodelavci Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in pri tem oblikujejo podatkovne zbirke.