Opis:
Arheoloških raziskovanj na Igu še ni bilo, redki topografski podatki slonijo na slučajnih sporočilih. Pri župni cerkvi omenjajo rimsko zidovje (Pečnik, IMK 14, 1904, 135; KLDB, 347); stavbne ostanke spričuje Müllner, Emona (1879) 186 (prim. tudi 18 in 89) predvsem za vzhodni del vasi proti Kremenci; medtem ko jih Šašel, Kronika 7, 1959, 118 ugotavlja predvsem od vaškega središča pri cerkvi proti pokopališču in po njivah tik severno od Iga. Tudi zakladna najdba iz leta 270 (NM Lj, neobj.) je s tega območja, tj. iz severozahodnega dela vasi (v smeri proti pokopališču, od tod so tudi pogoste naselbinske najdbe). Novce omenjajo pogosto, a le na splošno (npr. Radics, AKK [1879]), Müllner jih precizira "od Avgusta do Arkadija" (Emona [1879] 18, glej še 89). Posebej so zabeleženi Vespazijanov sesterc, najden pri postavljanju mlaja blizu cerkve (Müllner, Argo 2, 1893, 129), Domicijanov (Hitzinger, MHK 9, 1854, 93) in Arkadijev zlatnik (Müllner, Emona [1879] 18). Sicer omenjajo izkopanine na splošno vsi (npr. Muchar, Noricum I [1825] 289 itd.), nihče pa jih ne precizira. Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 52, govori o topilnici železa. Z nasipom obdano gradišče na Grajskem hribu z Ižanskim gradom ugotavljata že Deschmann in Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 42 (po separatu), (MZK 21, 1895, 58, ga domneva predvsem v območju cerkvice sv. Jurija na vzhodnem delu hriba), kar povzemajo Müllner, Emona (1879) 90; Ciperle, Kranjska dežela (1899) 5; Pečnik, Višnja gora in Lož, 6; Saria, Carinthia I 132, 1942, 97.
Grobovi so - po Pečniku, n. n. m., glej tudi KLDB, 347 - na ižanskih travnikih in njivah (severni vaški pas). Šašel, Kronika 7, 1959, 118, meni, da bi po dosedanjih znamenjih pokopališče utegnilo biti okrog današnjega pokopališča in v smeri proti Stajam, še dalje, in v območju "Dedca" (AIJ 134 = CIL III 3804 = 10731), en grob pa je bil izkopan tudi v sami vasi (neobj.).
Do danes je sporočenih 49 napisov z Iga, samo eden od njih pa ima ugotovljeno najdišče (CIL III 3809 = 10733 + p. 2328, 26 = AIJ 138, nagrobnik, najden "Na Pungerti" na grajskem hribu blizu kapele sv. Jurija), vsi drugi so bili odkrivani v stenah cerkva - od teh predstavljajo večjo skupinno tisti iz cerkve sv. Jurija -, na kmetijah in v pokopališkem obzidju. To so naslednji:
CIL III 3785 = 10726, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
3786, odlomek (pogrešan)
3787, odlomek nagrobnika (pogrešan)
3790 + p. 1731 = AIJ 129, nagrobnik (NM Lj)
3792, nagrobnik (pogrešan)
3793, nagrobnik (pogrešan)
3794, odlomek nagrobnika (pogrešan)
3796, nagrobnik (pogrešan)
3797, nagrobnik (pogrešan)
3798, nagrobnik (NM Lj)
3800 = AIJ 132, nagrobnik (NM Lj)
3801, nagrobnik (pogrešan)
3802, nagrobnik (pogrešan)
3803, nagrobnik (pogrešan)
3805, nagrobnik (pogrešan)
3807, nagrobnik (pogrešan)
3810, nagrobnik (pogrešan)
3811, nagrobnik (pogrešan)
3813, nagrobnik (pogrešan)
3815 + p. 1731 = AIJ 141, nagrobnik (NM Lj)
3817, nagrobnik (pogrešan)
3818, nagrobnik (pogrešan)
3819 = 10736, nagrobnik (pogrešan)
3820, nagrobnik (pogrešan)
3821, nagrobnik (pogrešan)
3823 + p. 1731 = AIJ 143, nagrobnik (NM Lj)
3824, nagrobnik (pogrešan)
3825 + p. 1731, nagrobnik (NM Lj)
3827 + p. 1731, nagrobnik (pogrešan)
3828 + p. 1731, nagrobnik (pogrešan)
10744, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
10746 + p. 2328, 188 = AIJ 139, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
10753, odlomek nagrobnika (pogrešan)
AIJ 147, nagrobnik, napis zazidan (Ig, v cerkvi)
Iz Ižanskega gradu so:
10739, odlomek nagrobnika (Iška vas, lapidarij)
10748, nagrobnik (vzidan v Ižanskem gradu)
10755, napis, ki še ni prečitan (v Ižanskem gradu)
AIJ 133, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
Iz kapele sv. Jurija na Grajskem hribu so:
3791 = 10729 = AIJ 130, nagrobnik (NM Lj)
3809 = 10733 + p. 2328, 26 = AIJ 138, nagrobnik (NM Lj)
3812, nagrobnik (v kapeli sv. Jurija)
3821, nagrobnik (pogrešan)
10737 = AIJ 126 + p. 2328, 26, žrtvenik (NM Lj)
10738 + p. 2328, 26 = AIJ 127, nagrobnik (NM Lj)
10745 + p. 2328, 26, nagrobnik (NM Lj)
10751 + p. 2328, 26, odlomek nagrobnika (NM Lj)
10754, odlomek napisa (v kapeli sv. Jurija)
AIJ 133, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
ILJug 297, nagrobnik (Iška vas, lapidarij)
Zaradi epigrafskih spomenikov, ki so jih jeli odkrivati in zapisovati že v 16. stoletju in katerih število je stalno naraščalo, njihovi teksti in oblika (v sebi homogeni) pa so predstavljali v bližnjem in daljnjem okolju nekaj posebnega - analize še niso končane -, je vsakogar mikalo ugotoviti, kako se je naselje imenovalo in kdo so bili njegovi prebivalci. Schönlebna (Carniola antiqua [1681] 95, 216, 218) je zapeljal vrhniški napis z omembo mag(istri) vici (CIL I 1467 = I (druga izdaja) 2286 = III 3777 + p. 1729 = 10719) v mnenje, da je okrajšavo treba razvozlati v mag(nus) vicus in da je le-ta prav Ig. Mnenje je v neznanstvenem svetu še dolgo živelo (glej še KLDB, 347). Müllner, Emona (1879) pass. pa je s silnim trudom in marljivostjo zbral sicer nezadovoljive elemente za dokaz, da je na Igu bila Emona (prim. tudi Argo 3, 18944, 8), mnenje, ki je bilo splošno in takoj utemeljeno odklonjeno (glej npr. Mommsen, CIL III, str. 484, in Schmid, Laibacher Zeitung 1910, št. 5 - 8).
