Opis:
O ostankih rimskih stavbnih ruševin Na vodicah poroča Müllner, Emona (1879) 117 in 121. Na tem območju naj bi bil 1868 najden rimski miljnik CIL III 4614 + 11313 (Cuntz, JÖAI 5, 1902, Bb. 148, ter Premerstein, ib. Bb. 25, št. 19 in 20).
Na Turških klancih so odkrili človeška okostja s pridatki; Müllner, Emona (1879) 121.
Na lanišču, zahodnem zaključku Male Hrušice, 700 m jugozahodno od zaselka Gruden, je bila kasnoantična utrdba, sestavina kraških zapor, ki jo omenja že Hitzinger, MHK 9, 1854, 83. Izkopavanja v letih 1961-1963 (P. Petru, VS 9, 1962-64, 146, in Arh. pregled 4, 1962, 224) so pokazala, da so v zaporo pozneje vzidali stolp 19,60 x 19,70 m, ki ima 1,55 do 1,70 m debele temelje. Vhod je bil na zahodni strani, kjer je bila najdena tudi opazovalna lina iz apnenca. Nasproti, na vzhodni strani, je bila podobna lina iz peščenca, vzidana verjetno nad posebnim podstavkom. Notranjost utrdbe po ugotovitvah teh izkopavanj ni bila razčlenjena v glavni in stranski prostor, kot domnevata Müllner, Emona (1879) 120, in Schmid, LÖAI 21-22, 1922-24, Bb. 298. Pač pa so odkrili sredi stolpa tlak iz estriha in kamnit blok z moznicami, ki je bil tu sekundarno uporabljen; v severovzhodnem vogalu je bila med bruna zadelana apnena malta, s čimer so pokrili manjši požiralnik in ustvarili osnovo za stopnice. Tik ob južnem zidu je bilo izkopanih več cin z vrha prsobrana. Notranja stran zidu je bila ometana in zglajena s kelo (podobno in s prav tega najdišča hrani NM Lj, inv. R 2106). V povprečni višini 1,70 m nad tlemi so v zidu odprtine za zidarski oder. Po tem sodeč je stolp meril v višino najmanj 6 m. Odkriti predmeti, železni žeblji, obroči, steklo, lončenina in še posebej novci Konstancija, Valentiniana I. in Teodozija opredeljujejo objekt v drugo polovico 4. stoletja, medtem ko je zaporni zid sam starejši. Severno od stolpa poteka itinerarska cesta Aquileia - Emona; stolp in zid sta jo zapirala. Točen potek zapornega zidu proti severu ni ugotovljen. Južno od stolpa teče zid še 308 m naprej; nadaljnji potek na vrh Srnjaka in proti Grčarevskemu vrhu, kjer naj bi zavil na vzhod in se končal pri ponoru reke Unice, kot domneva Puschi, Arch. Triestino 24, 1902, 140, ni dokazan. Rutar, IMK 10, 1900, 58, meni, da vodi zapora proti vrhu Sv. Lovrenca nad Bukovjem pri Postojni. 40 m jugovzhodno od stolpa so izkopavanja odkrila nekaj domnevne prazgodovinske lončenine. Müllner, Emona (1879) 120, in Argo 2, 1893, 165 (in drugi) domneva na tem mestu mansio In Alpe Julia (Tab. Peut. IV 5; V 1, in It. Hieros. 560, 3).
