Opis:
Kmet Dolenc, p. d. Podnebšek, je 1845 odkril na travniku nad hišo kvadratno kamnito pepelnico s pokrovom, v njej krožnik iz terre sigilate z žigom C. Gell., dve solznici in zdrobljeno oljenko. Freyer je načrtno raziskal okolje in izkopal nekaj grobnih pridatkov, ki jih je prinesel v NM Lj (Illyrisches Blatt, 5. 5. 1846, Bbl. 13; Hitzinger, MHK 9, 1854, 6, 28, 93).
Parcelo št. 185 k. o. Polhov Gradec in sosednjo parcelo Kozjek, ki pa ju je pokrival občinski travnik, so spomladi 1914 preuredili v šolski vrt (Mal, GMS 7-8, 1926-27, 27). Pri prekopavanju so zadeli na dva bronasta askosa, bronasto oinohoe, krožnik, stekleničko, oljenko, čaši iz terre sigilate z žigoma Solo in Canta in steklenino: dva kraterja iz mozaičnega stekla, dve rebrasti čaši, kroglasto čašo, dve cilindrični čaši, drobca mrežastega stekla ter dvoje steklenic iz enobarvnega zelenkastega stekla (NM Lj, inv. R 6974 - 6992). Iz sestava te najdbe so hranili na občini Polhov Gradec še skodelo iz mozaičnega stekla, troje solznic, dvoje čaš iz terre sigilate, razbito lončenino in številne železne predmete, kar je Ložar, GMS 19, 1938, 85, pred objavo še videl, a je danes pogrešano. Parcelo Kozjek je leta 1920 prekopal Mantuani, ki pa ni našel ničesar več. Ložar datira najdbo v sredo 1. stoletja n. št. in domneva v Polhovem Gradcu rimsko naselje.
Leta 1914 so v Polhovem Gradcu odkrili rimsko vodovodno cev, povsem enako oni, ki jo je NM Lj prejel od tam leta 1933; Ložar, GMS 14, 1933, 45.
Pod hišo Ane Cankar je bil odkrit solid Valentinijana III. Pegan, Numizmatični vestnik III/3, 1960, 93.
Na severovzhodnem pobočju Gore so pod cerkvijo sv. Lovrenca (824 m) leta 1883 našli na posestvu kmeta Setničarja več bronastih predmetov, vaz, orodja, in v usnjenih etuijih spravljene uteži s tauširanimi signaturami, kravje zvonce in tehtnico. Ložar, GMS 19, 1938, 106. Blizu najdišča so vidni sledovi zidov, po katerih je Pečnik, IMK 4, 1894, 11, domneval utrdbo. Ložar, GMS 19, 1938, 106, navaja med najdbami iz tridesetih let žrmlje, železne sekire, kopačice, obroče, verige, kose na pol pretopljenega železa in domneva na Gori poznorimsko kovačijo. Najdbe (NM Lj, inv. R 1816-1842 in 2105) so iz kasne antike in časa preseljevanja narodov; uteži prejkone iz 5. ali 6. stoletja (Binder, AEM 7, 1883, 227. MMK 2, 1889, 18), enaka časovna opredelitev bi veljala tudi za fibulo s kraki.
Drsalica pod cerkvijo sv. Lovrenca na Gori; Pečnik, IMK 14, 1904, 127 (prim. tudi KLDB, 353) domneva prazgodovinsko gradišče.
