Opis:
Blizu kraja so našli sulično ost iz obdobja kulture žarnih grobišč (NM Lj, inv. P 6499). Müllner, Argo 2, 1893, 216. Schmid, Carniola 2, 1909, 129, n. 25 tab 3/10. F. Stare, Ilirske anjdbe (1954) 118.
Brusni kamen, preluknjan, verjetno halštatski (NM Lj, inv. P 3313). Deschmann, Führer (1888) 25, n. 27. Prim. tudi J. Korošec, Zgodovina Ljubljane I (1955) 256.
"Za Šentvidom" je bila najdena puščična ost, prejkone halštatska (NM Lj, inv. P 3884). Landesmuseum in Herzogthume Krain 1836-1837, 27.
V gramozni jami pred Šentvidom (1858 last posestnika Franca Vodnika iz Zgornje Šiške) so bili keltski srebrnik, (av.) glava z biserno krono, (rv.) jezdec na dirjajočem konju s kopjem v desnici. Jahresheft des Vereines des Krainischen Landesmuseums 2, 1858, 160, n. 110. Po Schmidu, Bericht-Rudolfinum 1906 (1907) 39, n. 8, gre za Adnamati-tip (prim. Pink, WPZ 24, 1937, 64). Omenja tudi Dimitz, Geschichte Krains I (1874) 19 ss.
Na hribu Velika trata, 439 m, so sledovi prazgodovinskega gradišča, v katerem naj bi bili najdeni tudi novci (Müllner, Emona [1879] 20), celo zlatniki (morda zlatnika Konstancija II, ki je bil izkopan pri Šentvidu "na prvem hribu levo": Illyrisches Blatt 1833, n. 39). Pečnik, rk. Gorenjska v NM Lj, 3. Žmavc, rk. Dnevnik v NM Lj, zv. 6, 36. Dimitz, Geschichte Krains I (1874 19. Ciperle, Kranjska dežela (1899) 15; na str. 42 piše, da je bil za Rimljanov na njem tempelj Cerere. Žontar, Kranj (1939) 10. Saria, Carinthia I 132, 1942, 97, in SOF 15, 1955, 45. Verjetno mislita na to gradišče tudi KLDB, 361, in J. Korošec, Zgodovina Ljubljane I (1955) 269.
