Opis:
Za halštatsko poselitev glej: Stična.
Iz rimskega obdobja poznamo grobne in naselbinske najdbe (prim. tudi Stratil, Illyrisches Blatt, 16. 3. 1827). K prvi skupini spadajo poprej v župnišču vzidani nagrobnik CIL III 10783, shranjen zdaj v NM Lj (Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 23). Müllner, Emona (1879) 93 poroča o številnih grobovih na Farovškem hribu in na Škufčevi njivi med današnjo cesto in Šentvidom, Rutar, MZK 18, 1892, 204 (prim. tudi Hochstetter, MAGW 9, 1879, 72), pa o dveh žganih grobovih, pokritih s ploščami in odkopanih na posestvu A. Hauptmana, 300 m zahodno od farne cerkve (z oljenko Cresce), na terenu, ki ga ljudstvo imenuje Štajngrob (glej situacijo pri Rutarju, n. n. m., končna tabela). Omenja tudi republikanski novec s triumvirom monetalis M. Furius Philus (104 pred n. š.); keltski stater in razne rimske novce omenja Müllner, Emona (1879) 94. Po J. Kastelicu (ustno sporočilo) je najti rimske ostanke tudi v vinogradu F. Skubica (p. d. Kutnarja) nad hišo F. Kasteličeve, h. št. 110. Tudi Pečnik, IMK 14, 1904, 29, govori o mnogih rimskih žganih grobovih iz 2, st. Naselbinske najdbe naj bi bile na Anžlovem (posestvo I. Anžlovarja); 2. 11. 1910 so bili tam odkriti ženska glava iz belega marmorja, novec Konstancija II in sledovi hipokavstnega ogrevanja (Mantuani, Poročilo-Rudolfinum 1909-10 [1910] 6 in 10; Carniola 2, 1911, 132 in 136; MZK 11, 1912, 282). NM Lj, inv. R 7165-7167 ter 8274-8278. Frey, Gabrovec, AV 20, 1969, 24 ss.
Na Golem vrhu so bili fragmenti rimske keramike in mozaičnih kock. Andrian-Werburg, MAGW 28, 18988 [29] (po Rutarju). Pri cerkvi sv. Roka je gradišče, v bližini so gomile. Pečnik, IMK 14, 1904, 29.
