Opis:
V blejskem sklopu je dokumentiranih več najdišč oz. najdiščnih enot, ki obsegajo obdobja od eneolitika do visokega srednjega veka. V eneolitik spadajo naslednja (niže obravnavana) najdišča: Otok, Na sedlu, Rečica; bronasta doba: Bled; kultura žarnih grobišč: farna cerkev, Žale - Križanca, Ob jezeru, Zaka; halštat: Grad, Pristava, Žale - Grad 36, Žale - Grad 62; laten: Žale - Pecovca, Rečica; antika: Bled, Otok, Grad, Pristava, Žale - Brda, Žale - Grad 36, Želeče, Zaka; obdobje preseljevanj in srednji vek: Otok, Grajsko kopališče, Grad, Pristava, Žale - Brda, Žale - pokopališče, Želeče, Mlino na Bledu.
Zanimanje za lokalno zgodovino je v blejskem območju že staro, kot kaže fabuliranje, da so Rimljani nazivali jezero lacus auracius (po Schönlebnu npr. še Ciperle, Kranjska dežela [1899] 59). V okvir tovrstnih poročil gre tudi staro domnevanje, da je bila na Gradu rimska trdnjavica, na otoku pa staroslovanski tempelj. NM Lj ima prvo zabeleženo najdbo, bronast novec vladarja Gordijana III (238 - 244), že iz srede 19. stoletja (Jahresheft des Vereines des krainischen Landes - Museums 1856, 69); rimski srebrnik od tod si je pridobil tudi med okupacijo (NM Lj, Dnevnik akcesij 4/1942 z dne 9. 5.). K najstarejšim najdbam z Bleda pa je prišteti sekiri iz zgodnje bronaste dobe (Gabrovec, Prazgodovinski Bled [1960] 6). Največ in načrtno je Bled in območje raziskoval Narodni muzej, v zadnjih letih tudi GM Kranj, Nekaj pa je po blejskem območju izkopaval Pečnik, ki v rokopisni ostalini neprecizirano poroča o prazgodovinskih naselbinah in grobiščih, ki da jih je zasledil (Kranjske manjše najdbe I/10 z dne 7. 12. 1894 ter I/11 z dne 10. 3. 1895), o čemer pa siceršnje dokumentacije ni, kakor je ni o izkopaninah v Zagorici (ki je ni moč niti lokalizirati; glej Razno II/29, Pečnik 27. 8. 1902).
Otok. Cerkev. Arheološka raziskovanja okrog cerkve in v cerkvi so od 1961 dalje odkrila 124 staroslovanskih skeletnih grobov v vrstah s pridevki ketlaškega tipa. V sklopu te nekropole je bilo izkopano tudi prazgodovinsko ognjišče z nekaj artefakti, prejkone halštatskega tipa. Ob severnem prehodu skozi cerkev je bil zakopan zaklad 37 srebrnikov beneške, goriške, tržaške in oglejske kovnice. Odkriti temelji starejše cerkve so gotski, pod apsido so ostanki romanske in predromanske stavbe. Šribar, Arh. pregled 4, 1962, 240 - 245 z načrtom ter VS 10, 1965, 154 ss.
Grajsko kopališče. Pri zidanju kopališča je bilo uničenih nekaj žganih grobov s pridevki, po pripovedovaanju delavcev žare, posodice, fibule; edina ohranjena fibula (v zasebni lasti) je zgodnjelatenskega tipa.
Ob tem naj bi bilo uničenih tudi nekaj staroslovanskih grobov, ki so po pripovedovanju delavcev, imeli med pridevki polmesečne uhane. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 6 z risbo.
Grad. V podaljšku grebena Grajskega hriba je Na Pečeh verjetno halštatsko gradišče, odkoder je znane nekaj keramike, prim. Valič, VS 8, 1960 - 61, 231, ter Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960). Na gradu so bili najdeni tudi neopredeljeni rimski novci (Andrejka, Bled am See [1929] 41.Kastelic, Bled [1950] 12, ter indirektno tudi -k, Cerkev in dom 1936, št. 2, 34).
Na sedlu tik pod Gradom so 1960 pri gradnji parkirnega prostora zadeli ob staroslovansko nekropolo, od katere je odkopanih 137 skeletnih, vzhodno usmerjenih grobov s pridevki ketlaškega tipa (11. stoletje), ki jih hrani GM Kranj. Med najdbami je posebej zanimiv brakteat s svetnikoma (prim. Kastelic, AV 13 - 14, 1962 - 63, 545, ter Cevc, Srednjeveška plastika na Slovenskem [1963] 20). Pri polaganju vodovodnih cevi 1935 so tod našli solidus Teodozija II (408 - 450), ki ga je hranil univ. prof. J. Plemelj.
Med grobovi srednjeveške nekropole so našli tudi keramične črepinje, ki izvirajo prekone z uničene halštatske poselitvene točke; vzhodno pod njo pa sočasno grobo keramiko in žlindro, morda erodirano po severnem grajskem bregu (z gradišča Na Pečeh ali današnjega Grajskega vrha). Med sporadičnimi najdbami iz staroslovanske nekropole je treba omeniti tudi rimske in srednjeveške novce, ki jih hrani GM Kranj. K vsemu izčrpno Valič, Situla 7, 1964; prim. tudi Arh. pregled 2, 1960, 146, ter AV 8, 1960 - 61, 79 - 82 z bibliografskim pregledom drugih omemb.
Na sedlu (Vino - Bled). Na začetku Prešernove ceste, na sedlu pod Gradom, so na prostoru poslopja Vino - Bled (prej Hočevarjeva hiša) pred leti našli kamnito sekiro, ki je bila prvotno kladivasta, pozneje pa predelana v dletast tip. Petru, VS 8, 1960 - 61, 223.
Farna cerkev. V pobočju zahodno od cerkve, tam, kjer so danes stopnice oziroma začetek Riklijeve ceste, so 1906 pri kopanju peska za zidavo cerkve našli bronasto sulično ost v obliki trstastega lista (NM Lj, inv. P 6392), baje v grobu. W. Schmid, Carniola 2, 1909, 129, št. 26, ter JfA 4, 1910, 91 b. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 5 domneva po izjavah očividcev na tem prostoru prazgodovinsko nekropolo.
Pod župniščem ob cesti je bil ob kopanju peska odkrit časovno neopredeljen skelet. Cerkev in dom 1936, št. 6, 23.
Pristava. Na najdišče pod severnim pobočjem Grajskega hriba na položnem, od jugozahoda proti severovzhodu usmerjenem hrbtu so opozorile že najdbe pri kopanju peska 1936 (Ložar, GMS 18, 1937, 135); sistematično ga je raziskal NM Lj v letih 1948 - 1951, ki gradivo tudi hrani.
Od halštatske žgane, plane nekropole (halštat C, 800 - 650 pred n. š.), je izkopanih 46 grobov, 3 ustrine, troje podrobneje nedoločljivih kultnih objektov; na tem področju so odkrili tudi suho zidovje mladohalštatskega obdobja ter hišni oblep, ki kaže na mlajše naselje. Ves material objavlja v izčrpnem poročilu Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960).
Na tem prostoru je bila tudi dvofazna skeletna nekropola z 299 grobovi; starejša sodi v 7. stoletje (ev. že v konec 6. in še v 8. stoletje) in pripada po Kastelicu staroslovanskemu prebivalstvu, po Wernerju, Die Langobarden in Pannonien (1963), zaradi kasnoantičnih, gotskih in langobardskih elementov v tvarni kulturi, pa staroselcem; mlajša pa ketlaški kulturi 9. in 10. stoletja. Grobišče je objavil Kastelic (1950) ter Bled (1960) z bibliografskim pregledom predhodnih objav; osteološko sta ga obdelala Škerlj v prvem navedenem delu (prim. tudi AV 2, 1952, 250) in Dolinar, Razprave 1. raz. SAZU 3, 1953, 313 ss (starejša nekropola), zobe je posebej analiziral Krušič, Karies pri starih Slovanih (1955).
Žale. Od Grajskega hriba in hriba Bledec gre proti jugovzhodu morenski hrbet Pecovce, ki jo tik severno spremljajo na ledini Križanca morenske kope od Brd (najzahodnejše) do halštatskega tumula (blizu potoka Rečica); na severno priključenem ledinskem sklopu Selišča so Žale z današnjim blejskim pokopališčem.
S tega kompleksa - poimenujemo ga Žale - so znane naslednje najdiščne enote.
Brda (80 m dolg morenski grič), križišče Prešernove in Seliške ceste; ob prestavljanju ceste 1894 je bilo odkritih ca. 150 vzhodno orientiranih skeletov staroslovanske nekropole s pridevki značilno ketlaškega tipa (10. stoletje, predmeti v NM Lj), in sicer na nekem starem, povsem uničenem skeletnem grobišču. Najdena tudi bronast novec (centenionalis) vladarja Valensa (364 - 378) ter novec - fibula kralja Theodahat-a (+ 536). O nekropoli izčrpno poroča Müllner, Argo 3, 1894, 80 (topografski opis) ter 113 ss (poročilo o najdbi s skico in risbami). Nekropolo ali najdbe omenjajo še Schmid, Carniola 1, 1908, 26 ss; Premerstein, Rutar, IMK 4, 1894, 79. Prim. še Novice 52, 18894, 116; Poročilo - Rudolfinum 1907 (1908) 4; LZ 28, 1908, 105; MZK 7, 1908, 142; Schmid, MAGW 34, 1914 [46]; Ložar, GMS 20, 1939, 184; Kastelic, AV 13 - 14, 1962 - 63, 545 ss. Prim. tudi Dinklage, Germanenerbe 6, 1941, 69; Egger, Carinthia I, 131, 1941, 306; Müllner, Typische Formen (1900) 8, tab. 57/1 - 11. Sem spada 7 skeletov, ki jih je 1901 izkopal Pečnik, glej Rutar, MZK 27, 1901, 170; Andrian - Werburg, MAGW 32, 1902, [43]; Argo 9, 1901, 142.
V območju Brd (?) so 1957 pri gradnji stanovanj odkrili tri staroslovanske, vzhodno orientirane skelete. VS 7, 1958 - 59, 306.
Križanca, morenska kopa ob Seliški cesti, južno nasproti pokopališča; med leti 1950 - 1953 je NM Lj izkopal na njej tri plane žgane grobove iz obdobja halštat A. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 7 ss.
Pokopališče. Pri delih za pokopališče leta 1888 so našli frankovski scramasax in več skeletov. Müllner, Argo 3, 1894, 116 z risbo.
Na Polju - Grad 36. Na posestvu Antona Vovka ob Seliški cesti so pred hišo Na Polju - Grad 36 še vidni ostanki gomile iz mlajše halštatske dobe, ki jo je 1894 raziskal Müllner; Argo 3, 1894, 117 ss, z risbami. V njej je bil grob, pokrit s kamnito ploščo, v sipu gomile pa med drugim tudi dve certoški fibuli, bronaste zgodnjerimske fibule in nekaj grobih keramičnih drobcev. Najdbe so izgubljene. K problemu in časovni opredelitvi glej Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 12 ss.
Pecovca. Nekje na Pecovci so našli srednjelatenski meč. Müllner, Argo 3, 1894, 119, in Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 13 ss.
Bled - Grad 62. Na dvorišču hiše dr. Kavčiča so 1947 našli v globini 1 m ločno fibulo z začetka železne dobe (shranjena v zasebni lasti). Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 11.
Ob jezeru. Na vzhodnem bregu jezera je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja najdena depojska najdba iz bronaste dobe (halštat A), od katere hrani NM Dunaj 9 predmetov (inv. 300 - 306), NM Lj pa dva (inv. P 3357 in 3358). Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 4 ss, z risbami; prim. pa tudi omembe (ki govorijo delno o več predmetih): Deschmann, Führer (1888) 82; Schmid, Carniola 2, 1909, 129, št. 26 ter str. 137; Schmid, JfA 4, 1910, 91 b; Ložar, Vodnik (1931) 33 in 53; medtem ko navaja Pečnik rokopisno seznam na Dunaj poslanih predmetov: Kranjske manjše najdbe I/55 (23. 1. 1901), I/56 (14. 3. 1901), I/60 (5. 3. 1902).
Želeče. Ob poti z Bleda v Ribno so 1936 na ledini Pod Stražo pri cestnih delih tik za hišo Želeče 65 (posestnik Valentin Kristan s Sela) našli pet skeletnih rimskodobnih grobov in ostanke (antične ?) stavbe. Dvoje skeletov je ležalo v stavbnem prostoru z nekaj keramike in delom brusnega kamna, troje pa jih je bilo zunaj njega brez pridevkov. Ložar, Cerkev in dom 1937, št. 7, 25 ss (z natančnim opisom) jih datira v rimsko dobo (prim. tudi AV 9 - 10, 1958 - 59, 14), medtem ko piše ZUZ 17, 1941, 145 o staroslovanskih ostankih v Želečah.
V Želečah (točneje nelokalizirano) so našli tudi neprecizirane rimske novce. Andrejka, Bled am See (1929) 41. Kastelic, Bled (1950) 12.
Mlino na Bledu. V parku vile Bled (prej Suvobor) pri odcepu Ceste svobode in Kidričeve ceste, severno nad cesto v Bohinj, je bil 1928 pri zravnavanju teniškega igrišča najden del staroslovanske nekropole: troje vzhodno orientiranih skeletov, eden od njih z lončkom ob vznožju, okrašenim z valovnico. Prejkone gre za nekropolo iz 9. stoletja. Ložar, GMS 10, 1929, 58 ss (prim. tudi 20, 1939, 184); Čadež, Staroslovenski grobovi, Slovenec, 19. 3. 1938.
Zaka. Pri kopanju predora za bohinjsko železnico nad Zako so našli nekaj nepreciziranih rimskih novcev. Andrejka, Bled am See, (1929) 41; -k, Cerkev in dom, 1936, št. 2, 34; Kastelic, Bled (1950) 12.
Pri kopanju temeljev za današnjo vilo književnikov v Spodnjem Aku (pod Osojnico) so (pred l. 1920) našli bronasto tulasto sekiro (kultura žarnih grobišč), ki je danes pogrešana. Andrejka, Bled am See (1929) 40; -k, Cerkev in dom 1936, št. 2, 34; Kastelic, Bled (1950) 12; Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 5.
Rečica. Pri zidanju hiše posestnika Pora iz Rečice 68 so 1900 izkopali kamnito sekiro (NM Lj. inv. P 4960). Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 3; Saria, Carinthia I 132, 1942, 92.
Na hribu nad vasjo Rečica in železniško postajo Bled - Jezero je bila pred 1937 najdena poznolatenska fibula, ki jo hrani F. Švegel v Rečici. Ložar, Cerkev in dom, 1937, št. 7, 27; Kastelic, Bled (1950) 12.
Zagorica. Pečnik poroča o (svojem ?) izkopavanju in nepreciziranih najdbah iz Zagorice. Razno II/29 (Pečnik 27. 8. 1902).
