Opis:
Na območju Blatne Brezovice poznamo doslej več kolišč. Prvo leži na parc. štev. 408 lastnika A. Lenarčiča ob prekopu Lipovec, na delu, ki ga imenujejo Dniško. Oddaljeno je okoli 320 m jugozahodno od osamelca, na katerem stoji Blatna Brezovica, in 250 m od Ljubljanice. Raziskovanja 1953 (J. Korošec, Blatna Brezovica [1963] so zajela samo del zemljišča, ki leži vzporedno s prekopom Lipovec in južno od njega. Druga stran, severno od prekopa, ni bila raziskana, čeprav se kolišče širi tudi v to smer. Na že 1944 odkritem kolišču (VS 8, 1960-61, 223) so ugotovili, da segajo koli v dolžino 30-35 m (AV 4, 1955, 256). S sistematičnimi raziskovanji pa so odkrili 17 m dolgo in 10 m široko pravokotno kolišče, ki je imelo na jugovzhodni strani 3 x 5 m velik podaljšek. Bruna tega kolišča stoje v vzporednih vrstah z razmiki od 1 do 2 m ali 2,30 m. Na posameznih mestih so te vrste kolov še dodatno okrepljene. Od arhitektonskih delov so našli med drugim tudi pleter in dele ometa. Ostanki 30-60 cm debele črno rjave kulturne plasti so ležali na sterilni plasti nekdanjega jezerskega dna iz svetlo sive peščene ilovke. Med odkritim kulturnim gradivom, spravljenim sedaj v NM Lj (inv. P 10940-11250, 11696, 11791), so: Kamnite žrmlje, sekire, brusi, noži, praskala in ost puščice, leseno kopje, vesla, posode in biseri ogrlice, koščena in rožena bodala in gladila ter pretežno kroglaste in dvojnokonične lončene posode, za katere je značilno, da so preproste izdelave, neokrašene in sivo-črne barve. Po vsem tem uvršča J. Korošec (Blatna Brezovica [1963] 65) to kolišče v eneolitski in zgodnje bronasti čas.
Drugo kolišče leži vzhodno od Blatne Brezovice na parceli lastnika Gostiša ob prekopu Zrnica, okoli 250 m severno od mostu čez prekop (AV 4, 1955, 258). Ostanki kolišča so tu približno 1 m pod površjem in so bili odkriti pri širjenju prekopa 1944. Ob teh delih so odkrili kamnite sekire, jelenje rogovje, kose lončenine, živalske kosti in dr. Gradivo je večinoma propadlo, le del najdb hrani Petrič v Blatni Brezovici, na te pa se opira časovna opredelitev najdišča v eneolitik.
Morda sodi v območje tega kolišča nekako bolj vzhodno - v smeri proti Bevkam - na parceli lastnika Umeka odkrito najdišče lončenine. Spričo nezadostnih dokazov še ni jasno, ali ne predstavlja to kolišče ločenega najdišča (J. Korošec, Blatna Brezovica [1963] 10, op. 4).
100 m od jugovzhodnega dela osamelca z Blatno Brezovico so odkrili še eno kolišče. Že pri obdelavi zemljišča so zasledili tu kole, ki leže zelo plitvo (J. Korošec, n. n. m.).
Za Borovniščico pri Kaminu je našla skupina delavcev 1960 v globini 2,5 m pod plastjo šote nekaj raztresenega oglja, na katerem je ležala sivkasto žgana posoda z dvema ročajema (VS 8, 1960-61, 189).
Ob izlivu Borovniščice v Ljubljanico - pri Juriju - so 1888 našli s kamni naložen drevak in ga prepeljali v NM Lj (Argo 1, 1892, 18).
Nasproti izlivu Bistre v Ljubljanico so menda našli ostanke kolišča, ki ga pri kasnejšem terenskem pregledu ni bilo mogoče ugotoviti (J. Korošec, n. n. m). Tu se je vdrl breg Ljubljanice in pri tem so našli rimsko vazo, skledo millefiori, osti kopij in sulic ter črepinje prazgodovinskih in srednjeveških posod (Jutro, 2. 4. 1938; GMS 19, 1938, 104, op. 48, in 20, 1939, 186). Najdbe so inventarizirane v NM Lj pod geslom Bevke, zapuščina Lichtenberg. Glej tudi pod Bevke!
