Opis:
Ajdovski gradec je značilen, dobro viden hrib (711 m), ki leži severovzhodno od železniške postaje Bohinjska Bistrica na desnem bregu Save. Nanj je vezano veliko ljudskih pripovedk, na njem se dogaja tudi Prešernov Krst pri Savici. Prve najdbe so sporočene že v prvi polovici 19. stoletja; 1849 ga je raziskoval Morlot, po 1. svetovni vojni (od 10. do 24. VIII. 1936) W. Schmid. K naselbini na Ajdovskem gradcu sodi halštatska nekropola v Bitnjah, ki jo je 1937 odkril Schmid (glej Bitnje), morda tudi grobovi na Kremnu (glej Lepence).
Iz ohranjenega gradiva in poročil je razvidno, da je bil Ajdovski gradec naseljen v halštatskem in latenskem obdobju, pa tudi v rimskem (omenjajo novce od Avgusta do Konstancija II). Iz halštatskega in latenskega časa je izkopal Schmid 9 objektov, ki jih opredeljuje za hiše, hiše kovačev in topilnice. V rimski čas sodi razmeroma dobro ohranjeno obzidje, katero Schmid povezuje s kasnoantičnimi utrdbami, ki naj bi varovale prehod čez Baški prelaz v Italijo. Izkopanine hranita NM Lj, inv. P 10390 - 10478 ter NM Dunaj, inv. 1877 - 1890 in 28414 - 28418.
Ohranjeno prazgodovinsko gradivo objavlja Gabrovec, AV 17, 1966, 243 ss. Dober opis Ajdovskega gradca z načrtom in topografijo ter opisom dotedanjih najdb daje Morlot, Jahrbuch d. Geologischen Reichsanstalt 1, 1850, 199 ss. Prvi poročili pa imamo že v Illyrisches Blatt 1821, 62, in Costa, Reise Erinnerungen aus Krain (1848) 179. Na Morlota se opirajo naslednja poročila: Seidl, Archiv für Kunde österr. Geschichtsquellen, 1851, 222; Hitzinger, Novice 17, 1859, 161; Hauer, MAGW 1, 1870 - 71, 36 in 176; Dimitz, Geschichte Krains I (1874) 69 (Novci od Avgusta do Valensa). Pichler, Repertorium II (1867) 2. Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 42; Hoernes, MAGW 18, 1888 [87].Kobler, LMS 1892, 180 ss. Müllner, Argo 4, 1895, 23 in 61 ss, ter Geschichte des Eisens (1909) 52 in 84. Szombathy, MZK 5, 1906, 257; Pečnik, IMK 14, 1904, 126. Schmid, BRGK 15, 1923 - 24, 193; Mencinger, LZ 3, 1883, 18 ss. Tominšek, DiS 24, 1911, 53 ss. Schmid svojih izkopavanj ni objavil, pač pa so ohranjena časopisna poročila iz časa raziskovanj: Slovenec, 22. 8. 1937 (z načrtom izkopavanj). Jutro, 28. 8. 1936 ter 11. 8. 1937. Ohranjeno gradivo je objavil Gabrovec, AV 17, 1966, 243 ss (pri tem je lahko porabil tudi Schmidove zapiske, ki jih hrani Joanneum v Gradcu). Pregled raziskovanj na Ajdovskem gradcu in rezultate novih analiz železne rude in žlindre daje Rjazancev, Železar 5, 1963, 43 ss, ter 4, 1962, 41 ss.
