Opis:
Na parc. št. 23 so pri kopanju temeljev za hišo izkopali žarni grob iz 1. ali 2. stoletja n. š. P. Petru, Šribar, AV 7, 1956, 297.
Kot ogelni odbijač hiše št. 110 (F. Stražišar) so uporabljali zatrepni del rimskegga nagrobnika, shranjen zdaj v križnem hodniku v Bistri. Šašel, AV 11-12, 1960-61, 188.
Pod železniško postajo Verd se pričenja na gozdni parceli "Javore" (kat. št. 1420/33) zaporni zid s stolpom, ki je bil pri gradnji železnice uničen. Poteka pod progo (gozdne parcele št. 1420/34 do 1420/38, na slednji prečka železnico); onkraj proge se pojavi spet na parc. št. 1686/27 pri Vrški poti pod Javoričem. Spretno izrabljajoč ozemlje se vzpenja po pobočju Ljubljanskega vrha, pod vrhom preneha zaradi vertikalnega skalovja. Onkraj drži prek parcel št. 1686/25 do 1686/5 in 1898/2; od tod pod vzpetino Jerinovec na gozdno parcelo št. 1880. Prestopi Mirško pot, nadaljuje skozi Lahovo seniše, čez gozdne parcele lastnikov iz Sinje gorice, skozi Leskovčev gozd, čez parcele lastnikov iz Blatne Brezovice, pod globeljo Krvava jama, kjer križa Sevniško pot, pride onstran Dolinske poti na gozdni parceli lastnikov Hočevarja iz Vrhnike in Javornika iz Hriba. Nato prestopi "Staro cesto" - rimsko cesto Emona-Aquleia. V podaljšku je viden po vzhodnih obronkih Raskovca, nato čez Leskovo dolino in skozi Dekanov gozd. Nad cestarjevo hišo ("cesarsko hišo") preseka obzidje nova cesta Ljubljana - Postojna. Zapora se nadaljuje čez Strmico (601 m) in Jerinov grič (555 m) na Špikelj (708 m), kjer se konča v zahodni rebri (glej Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 12 ss). Po vsej skoraj 10 km dolgi črti so na notranji strani štirikotni stolpi, 3,60 x 4,80 m. Müllner jih je ugotovil 62; danes točnega števila ni mogoče ugotoviti, ker jih je bilo precej uničenih ob gradnji železnice (Saria, GMS 20, 1939, 143). Obzidje je vidno kot 3 m širok ter 1 do 1,5 m visok nasip. Odkopani sektorji - predvsem 1962 pod Jerinovim gričem in Strmico (izkopavala M. Urleb) - so pokazali, da je zid 1,10 m debel, na notranji strani okrepljen s prizidki v razmikih 3,60 do 4,80 m. Stolpi se ponavljajo v razdaljah 110 do 150 korakov in so vstavljeni v zaporedje prizidkov (zato merijo ti po 3,60 do 4,80 m v kvadrat). Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 20, piše, da sta bila vrhova Strmice in Gradišča posebej utrjena. Na zaporo spominja poleg imena "Ajdovski zid" tudi ime zaselka "Prezid".
Delno sta izkopavala 1899 in 1900 Rutar in Premerstein (Römische Strassen [1899] 13 ss); z izkopom 2. stolpa se jima je priključil Jenny. V letih 1916-1918 je zaporo izkopaval Schmid, o čemer pa nimamo nobenega poročila.
Glej predvsem: Rutar, Premerstein, MZK 25, 1899, 96. Rutar, IMK 10, 1900, 57. Müllner, Argo 8, 1900, 201 in 220, ter 9, 1901, 11 in 29. Schmid, Pick, JÖAI 21-22, 1922-24, Bb. 271 ss. Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 20. Šašel, Kronika 4, 1956, 88. Dalje, Müllner, Emona (1879) 18. Rutar, IMK 9, 1899, 33. Puschi, Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 124. Globočnik, AKK (1889).
