Opis:
Glede na lego - ob naravnem prehodu iz barja v kraški svet - je razumljivo, da ugotovimo na Vrhniki nepretgano poseljenost skozi vsa arheološka obdobja. Posebno dobro je dokazana poselitev v bronasti dobi pod Hruševco in v antiki na območju med Dolenjimi njivami in Hribom. Tu je lokaliziral že Valvasror antični Nauportus.
Cvetočemu obdobju prazgodovinske naselbine - tik pred rimsko okupacijo - pripadata dva izgubljena napisa, na katerih se omenjajo upravni funkcionarji zaselka - magistri vici (CIL III 3776 in 3777). Spričo edine topografsko točno locirane najdbe, skupine 23 keltskih srebrnikov, ki jih je našel G. Jelovšek na Dolgih njivah, in glede na prav tu odkopano antično trgovsko središče, je verjetno na tem območju iskati tudi predrimski Nauportus.
Nauportus omenja že v najzgodnejšem cesarstvu Tacitus, ann. I 20, kot vicus municipii instar. Iz tega lahko sklepamo, da je igralo mesto kot prekladališče pomembno vlogo skozi vso antiko, saj ga omenja tudi Tab. Peutingeriana kot mansio na cesti Emona - Aquileia. Že v Avgustovem času so skrajšali prejšnjo prazgodovinsko pot, ki je držala v podaljšku med Javorniki in Nanosom, ter jo preložili čez Hrušico do Nauportusa, kar izrecno omenja Rufius Festus brev. VII: sub Iulio Octaviano Caesare Avgusto per Alpes Julias iter factum est. Nadaljevanje del na cesti omenja Tacitus, ann. I 20: manipuli... Nauportum missi ob pontes, itinera et alios usus.
Sodeč po virih, Strabo IV 6, 10: V 1, 8; VII 5, 2; Vell. Paterculus 2, 110, in Plinius n. h. III 128: subiisse (Argonautae) Istro, dein Savo, dein Nauporto, cui nomen ex causa est, inter Emonam Alpesque exorienti, lahko domnevamo na Vrhniki pomembnejše pristanišče.
V potoku Lubija so našli kamnito sekiro, shranjeno v NM Lj, inv. P 6961.
S pobliže nedoločenega najdišča na posestvu G. Jelovška (verjetno z njiv pod Hrušovco) poznamo grob iz bronaste dobe, v katerem so našli meč, plavutasto sekiro, iglo in lončeno posodo. Gradivo hrani NM Dunaj, inv. 45781-45784. (AV 17, 1966, 441).
Pri zidanju stare žel. postaje so našli ost bronaste sulice (IMK 9, 1899, 33).
V opekarni so 1948 zadeli pri kopanju gline na bronasto tulasto sekiro (AV 6, 1955, 282).
Na parc. 1053 in 1054 na Dolenjih njivah so 1885 zadeli na depojsko najdbo 23 keltskih srebrnih novcev v nekem zidanem rimskem kanalu (MZK 13, 1887, CXLIII ss). Najdbo poznolatenskega meča v bližini Vrhnike omenja Schmid, BRGK 15, 1923-24, 179 ss.
Potek rimske ceste se skoraj v celoti ujema s Staro cesto; v ravni črti pride na sredo pentagonalnega kastela na Hribu. Tu je bilo cestišče - 0,85 m pod površjem in debelo 0,40 m - rudimentarno ohranjeno v širini 3,45 m ter sestavljeno iz velikih lomljencev, vezanih z malto. V nadaljevanju sledimo njen potek čez parc. 2071, kjer leži cestišče 0,50 m pod površjem, je 7,65 m široko in 0,30 m debelo ter zgrajeno iz izbranega rečnega grušča, podloženega z večjimi prodniki (JbZK 4, 1906, 276). Nato se cesta znova priključi na Staro cesto in drži po njej mimo kapele, cerkvice sv. Lenarta, pod Hrušovco ter čez Črni potok proti Kantali in dalje v ravni črti do cerkve sv. Janeza v Logu (MZK 25, 1899, 54, in IMK 9, 1899, 33). Do 10 m široko cestišče je na tem barjanskem odseku zgrajeno v ilovnatih plasteh. Osnovo cestišča predstavlja 25 cm debela plast brusnikov, na katere je bila nanesena 120 cm debela plast savskega proda (F. Novak, Zgodovina brezoviške fare [1907] 19 ss; IMK 4, 1894, 161).
Pri starem kolodvoru se je odcepila pot, ki je držala mimo nekdanje Klodičeve hiše proti civilni naselbini na ledini Dolenje njive. Čez Ljubljanico je tu držal približno 6 m širok lesen most, oprt na tri skupine kvadratno obtesanih hrastovih kolov. Posamezna skupina opornikov - stale so 1,5 m vsaksebi - je štela 18 kolov (Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 11). Na parc. štev. 688 je Jelovšek 1882 odkopal na vzpetini Turnovšče okrogel stolp, zgrajen iz lomljenega kamna s približno 2 m debelim ostanjem in s premerom kakih 19 m. V notranjost stolpa so vodile stopnice do globine 4 m (Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 12). Müllner, Emona (1879) 113, domneva povezavo stolpa s trdnjavo na Hribu.
Na območju Hriba, čigar severovzhodni del nosi ledinsko ime Gradišče, je stal pentagonalni kastel. Izsledki raziskovanj S. Jennyja (JbZK 4, 1906, 167 ss) leta 1900 kažejo, da so pri postavitvi kastela - po B. Saria, GMS 20, 1939, 145 - sredi 3. stoletja izrabili na jugu, zahodu in delno na severu že zaznavne oblike kraškega platoja. Na zahodu omejuje plato večja vrtača, Farovška dolina, ki se nato proti vzhodu prevali v Hribsko polje. Severno od nje so uničili del obzidja in severozahodni vogal pri delih v zdaj opuščenem kamnolomu.
Južna stran obzidja je dolga 158 m, vzhodna 159 m, severna 179, zahodna, zalomljena stranica pa 64 in 112 m. Obzidje je običajno debelo 2,3 m, pri čemer je na notranji strani temeljev 0,3 m široka stopnička. Vzhodna polovica obzidja kastela počiva na ilovici; zahodna pa je večinoma na skali, zato tu obzidje ni razširjeno s stopničko. Zid je zgrajen v plasteh. Kot gradivo je uporabljen apnenčev lomljenec. Malta je bela in čista, brez primesi zdrobljenih opek.
Kastel so na vogalih utrjevali okrogli stolpi, od katerih je mogel ugotoviti S. Jenny še dva na južni strani. Dodatno so krepili obzidje na zunanjo stran obzidja postavljeni pravokotni stolpi. Dva med njimi sta bila raziskana ob vzhodni in južni stranici. Okrogli vogalni stolpi so merili v premeru 5,35 z notranjo odprtino 3,35 m ter so imeli 2,3 m debelo ostenje, pri čemer je na notranji strani temeljev 0,3 m široka stopnička. Pravokotni stolpi imajo obseg 6 x 3,1 m in so na vzhodni stranici 2,2 m globoko vkopani v ilovico ter imajo 1 m debelo obodno zidovje. Na dnu V stolpa je bil 7 cm debel estrih, na katerem so našli številne arhitektonske člene iz lehnjaka.
V notranjosti trdnjave doslej še niso odkrili obsežnejših stavbnih ostankov. S. Jenny omenja sicer v farovškem sadovnjaku 33 m dolg zid, čigar potek - od severozahoda proti jugovzhodu - pa izključuje povezanost z utrdbo. Z raziskovanji zahodno od omenjenega zidu so zadeli na sami skali na kulturno plast, v kateri so našli železen nož, črepe dveh loncev in konico amfore. Na ravninskih njivah lastnika F. Tršarja so našli rimske novce in oljenko s pečatom Vibiani (NM Lj, inv. R 1853). Med njimi omenjajo novce Vespazijana, Domicijana, Konstancija II, Valentinijana, Valensa in Teodozija (Müllner, Emona [1879] 114).
V cerkvi sv. Pavla je že od 1507 vzidan nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, CIL III 3780. P. Hitzinger omenja v MHVK 9, 1854, 27, da so pri porušitvi stare cerkve našli kamnito ploščo z velikimi črkami, ki pa so jo takoj vgradili v zid nove stavbe.
Med sporadičnimi najdbami na južnem robu območja Nauportusa omenjajo 1853 najdbo lončenih žar in steklenih balzamarijev na ledini Hrastje nad Mirkami (Müllner, Emona [1879] 112).
V samih Mirkah je bil odkrit novec Domicijana (Müllner, Emona [1879] 114). F. Habe, Kratek oris zgodovine Vrhnike in njene okolice; v zborniku Tridesetletni jubilej državne narodne šole na Vrhniki (1934) 8 ss domneva, da so že takrat poznali tople vrelce na parc. štrv. 50 in 51 (danes Furlanove toplice).
Za hišo I. Mihevca ob Stari cesti so odkopali grob iz rezane opeke, na kateri je bil vtisnjen pečat L. B. SEC. V grobu so našli novec Klavdija, glinast vrč, bronasto zajemalko in stekleno solznico (GMS 7-8, 1926-27, 24).
Prav tako so pri zidavi hleva za Lenassijevo hišo (danes Rotarjeva) na Stari cesti zadeli na sarkofag, čigar pokrov naj bi imel napis (MHVK 11, 1856, 77).
Med staro Mantovo in Jelovškovo hišo so našli 1892 v globini 1,5 m veliko razbito žaro (Argo 1, 1892, 40).
Dalje proti severozahodu pa so našli na Sv. Trojici masivno vlit bronast kipec ovna (NM Lj, inv. R 1852) in 7 cm visoko statueto boginje Flore (Ložar, Vodnik [1931] 63). Na parc. štev. 2680 je našel G. Jelovšek mozaični tlak, rdeče poslikan omet in urne (MZK 25, 1899, 54).
Izkopavanja na Hrušovci (parc. štev. 2666) so odkrila številno zidovje, okroglo, opeko in dosti novcev, med njimi zlatnik Konstancija, srebrnike Cezarja in bakrene novce Avrelijana, Maksimina, Gordijana, Valentinijana in dr. (MZK 25, 1899, 54). Zaradi teh najdb je domneval Jelovšek, da je bilo na Hrušovci središče civilne naselbine (Jennny, JbZK 4, 1906, 282).
Povsod v okolici nekdanje pivovarne parc. štev 2754 in 2755 so našli temelje stavb, največje pa pri postavitvi sušilnice za slad.
Med Ljubljanico in potjo v Sinjo gorico so našli v globini 3 m veliko gmoto nedotopljenega stekla (Argo 2, 1893, 176).
Številne najdbe v Ljubljanici so spodbudile K. Deschmanna, da s potapljaško skupino preišče dno reke. Pred tem so namreč našli v strugi štiri bakrene lonce, od katerih ima eden napis AVG. N. PECV. IPPVM, osem različno velikih zajemalk z vodoravnimi ročaji, med njimi eden z žigom POMP. SER, dve kamniti uteži ter različno orožje, orodje, harpune, glinaste posode itd. S sistematičnim kopanjem na dnu reke so gornje najdbe pomnožili še s 33 novimi predmeti. Med njimi velja omeniti dvoje kopij (pilum), kamnito utež in zajemalko s predrtim dnom. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 11, omenjata bogato najdišče antik pri rimskem mostu čez Ljubljanico.
Na desnem bregu Ljubljanice - na ledini Dolenje njive - je stala civilna antična naselbina. Kotnikove njive je prvi obsežneje raziskoval (parc. štev. 1053 in 1054) G. Jelovšek in sicer na mestu, kjer je bil že prej odkrit kapitel z napisom donatorjev (AIJ 122 - zdaj v NM Lj). Odkopal je vrsto poslopij ter zadel tik ob rimskem mostu na zakladno najdbo 36 kg svinčenih krogel za prače (glandes) in na 23 srebrnih keltskih novcev, Izkopavanja na tej ledini je nato nadaljeval S. Jenny /JbZK 4, 1906, 279 ss in načrt tab. XI/2), ki je izpopolnil prejšnje ugotovitve.
Obsežna ponovna raziskovanja na Dolenjih njivah je izvedel 1934 W. Schmid (Das Joanneum 6, 1943, 9 ss). Pri tem je ugotovil sredi naselbine obširen z lomljenim kamenjem tlakovan tržni prostor, forum. Ves forum so obdajale razsežne tržnice, ki so bile na obrežni strani sklenjene v 250 m dolg in 0,70 do 2,10 m širok, s stolpi zavarovan obrambni zid. Obzidje je bilo pretrgano samo pri mostu.
Največja med lopami odkopane tržnice je merila 57,05 x 26,45 m. Zanjo so bile značilne zidane kleti za shranjevanje vina in olja v velikih amforah in vrčih s pokrovi. V kleteh so našli kipce, novce, steklene bisere, igle, sponke in druge starine.
Središče naselbine so bila uradna poslopja, mestna hiša in svetišče, zgrajena v severozahodnem vogalu naselbine. V ta del naselbine, ki je imel manjše dvorišče spredaj, je vodila pot skozi stebriščni vhod tik ob stolpu. Svetišče naj bi bilo posvečeno boginji Aequorni. Bilo je italskih oblik in dolgo 9 m ter široko 5,95 m. Notranjost templja je bila razdeljena v dvoje prostorov s podstavkoma za stebre. V ozadju svetišča je stal oltar. Na tempelj se naslanja z juga shramba za obredno posodje. Ob svetišču je bila zgrajena mastna hiša (curia) v obsegu 8,10 x 6,80 m. Ta del naselbine je verjetno prekopal že 1884 F. Schulz. Po opisu v MZK 13, 1887, CXLIII, vidimo, da je meril vhod 1,3 m. Prag je bil zgrajen iz sphane peščene malte, v kateri je bilo dosti primesi ila in apna. V ruševinah so našli nekaj nečitljivih novcev, obdelane kamne, ki so služili za arhitektonski okras stavbe, poslikane kose stenskega okrasa, žeblje itd. Plast, v kateri so tičale najdbe, je 0,80 m pod površjem.
F. Schulz je odkril tudi 23,50 m dolgo vzporedno zidovje (vrisano v Das Joanneum 6, 1943, 9, pod II), ki je bilo podobno kanalu in je padalo proti notranjosti naselbine. Ohranjeni temelji so merili 0,40 m, širina celote pa 1,60 m ob 0,50 široki notranji razdalji med zidovoma.
Že K. Deschmann (MZK 3, 1887, CXLII, in Führer [1888] 120 ss) omenja na Vrhniki zgodnjesrednjeveške gotskomerovinške najdbe: podkev in nekaj v Ljubljanici najdenih mečev. Poznejšim obdobjem srednjega veka pripadajo trije pobliže nelocirani lonci (GMS 20, 1939, 190) shranjeni kakor vse drugo gradivo v NM Lj.
NM Lj hrani med antičnim gradivom še naslednje predmete: inv. R 1843-1851, 1854-1894, 2537, 2639, 2812, 3609, 3930, 7164 in 8120.
