Opis:
Kos polkrožno izdolbenea rimskega nagrobnika s surovo izklesano glavo je stal na učiteljevem vrtu v Vinici (MHK 11, 1856, 48, sl. 4 na prilogi).
Nad vasjo Vinica se dviga hrib Šlemine, na katerem je bilo utrjeno prazgodovinsko gradišče. Še danes so vidni ostanki suhih zidov. V prsti je najti drobce prazgodovinske lončenine. Na Šleminah domneva Pečnik (rk. Kranjske manjše najbe, 21) ostanke iz rimske dobe.
Vzhodno od Šlemin je hrib Žeželj (334 m) z božjepotno cerkvijo na vrhu. Po Pečnikovi domnevi (IMK 14, 1904, 190) je bilo tu prazgodovinsko gradišče.
Na ledini Stražni dol, na severnem vznožju Šlemin, sta bili dve prazgodovinski gomili. Julija 1906 ju je prekopala vojvodinja Mecklenburška. V prvi gomili je našla pet, v drugi pa dva žgana groba (Treasures of Carniola [1934] 47 in 85 ss). Grobovi iz teh gomil so bili iz 5. ali 4. stoletja pred n. š. Gradivo je bilo prodano v Ameriko.
Nekoliko vzhodno od teh gomil, prav tako v Stražnem dolu, je bilo na travnatem pobočju veliko plano grobišče iz mlajše železne dobe. V letih 1903-1907 ga je vojvodinja Mecklenburška prekopala in našla vsega 323 grobov, ki so bili žgani in skeletni ter pokopani brez določenega reda. Veliko grobov je bilo obdanih s kamni; v žganih so bili pridatki v žarah, te pa so bile pokrite s škrljo. Skeletni grobovi so ležali tik pod rušo in so bili zato močno poškodovani. Gradivo s te nekropole postavlja Vogt (Treasures of Carniola [1934] 55 ss) v čas od konca 4. oz. začetka 3. stoletja pred n. š. do zadnjega rimskega obdobja. Skoraj ves fond mecklenburške zbirke je bil 1943 prodan na dražbi v New Yorku. NM Lj hrani iz Vinice predmete inv. P 4399, 4537, 4539, 11784-11789 in iz zbirke Mecklenburg inv. 6818-6882, 6915-6917, 6888 (GMS 15, 1934, 22 ss).
Od Žežlja proti vzhodu je bila po Žmavcu (rk. Dolenjska, 16) prekopana gomila blizu hriba Klanec (319 m).
Tretjo večjo skupino v tem območju predstavlja plano grobišče v Podklancu, od katerega je izkopala Mecklenburška 1907 le manjši del. Tu so našli šest zgodnjerimskih in dva latenska grobova (št. 324-331); po Treasures of Carniola [1934] 85, pod 49); nadaljnjih osem grobov (št. 332-339) pa je iz viniške okolice. Gradivo so prodali v Ameriko. Leta 1930 je I. Čemas iz Podklanca 12 izoral rimski grob, pokrit s ploščo. V žari je našel dve fibuli in en prstan. Ohranjena je le sidrasta fibula, NM Lj, inv. R 8079 (AV 7, 1956, 298, tab. 4/3).
Poleg župne cerkve na Vinici, že v vasi Ogulin, je stala močna rimska utrdba na posesti J. Pajka, M. Cestnika, J. Čulibrka in M. Špeharja (Pečnik, rk. Črnomelj, 20). Trdnjavski prostor je približno 90 m dolg in prav toliko širok. Obdan je z več ko 2 m debelimi zidovi in okrepljen s četverooglatimi in okroglimi stolpi. V trdnjavi so bila poslopja. Kmetje so na vrtovih in njivah večkrat našli razne ostaline (IMK 14, 1904, 190). NM Lj hrani s tega najdišča predmet inv. R. 1760.
