Opis:
Na levem bregu Medije, pri njenem izlivu v Savo so bili leta 1882 (ob velikem plazu) na območju ledin Gradišče, Na ravni in V mrežnicah odkriti predmeti bronastodobne založne najdbe, od katerih so nekateri (dvoje sekir, rezilo meča, dvoje srpov, kamnito kladivo ter dvoje krogel) v NM Lj (inv. P 3359-3363), nekateri (dvoje sekir, dleto in srp) v PM Celje (inv. 74-78), drugi (kamniti predmeti, jelenovo rogovje) pa najbrž izgubljeni. Najdbe je Müllner povezoval s skeletnimi grobovi? Hörnes, MAGW 17, 1887 [84]. Deschmann, Führer (1888) 82. AKK (1899). Inventar Cilli (1900) 11. Carniola 2, 1909, 131 ss. Schmid, JfA 4, 1910, 91 b, in Das Joanneum 2, 1940, 11.
Nad mostom čez Medijo so pod Ocepkovim hribom ali Koncem leta 1890 naleteli na skeletne grobove s pridevki: sekire, sulične osti, zapestnice, ki so najbrž izgubljeni. MZK 17, 1891, 239. Rutar, LMS 1891, 197. Dve leti pozneje, 1892, so bili pri kopanju temeljev za Milačevo hišo med Medijo in Ocepkovim hribom odkriti štirje skeletni grobovi s keramiko, bronastim nakitom, železnimi predmeti in žlindro, v bližini pa še bronaste zapestnice, fibule, steklene in jantarjeve bisere, ki so večinoma v NM Lj (inv. P 3947-3955, 4340-4359). Skeletni grobovi s pridevki so prišli na dan tudi okrog leta 1909 pri delu v kamnolomu (NM Lj, inv. P 7096-7098). Najdbe je podrobneje objavil Gabrovec, AV 17, 1966, 19 ss, pred tem pa so bile le na kratko omenjane kot nova najdba: Rutar, MZK 18, 1892, 239. Müllner, Argo 1, 1892, 18 ss, in 3, 1894, 222. Rutar, MZK 23, 1897, 187. Müllner, Typische Formen (1900) 6, 11. Argo 9, 1901, 141. Pečnik, IMK 14, 1904, 132. Carniola 1, 1908, 206, in 2, 1909, 131 ss. Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 64. Ložar, Vodnik (1931) 33, 48, in ZUZ 17, 1941, 134. Saria, Carinthia I 132, 1942, 93. Gabrovec, Prazgodovinski Bled (1960) 5, 9; pri objavljanju posameznih predmetov - reliefne pasne spone: F. Stare, AV 3, 1952, 173 ss. Fogolari, Kromer, Kastelic, Umetnost alpskih Ilirov in Venetov (1962) 16, 29, 51 ss, 103, in Lucke, Frey, Situla in Providence (1962) 80, kot tudi pri različnih primerjavah: F. Stare, AV 4, 1953, 268, in 13-14, 1962-63, 439, ter Zbornik fil. fak. 2, 1955, 149.
NM Lj hrani še najdbe iz leta 1886 (inv. P 3329-3331) ter z Gradišča oziroma Ocepkovega hriba (inv. P 4313-4317, 8870-8871), nekaj predmetov pa je tudi v NM Dunaj (inv. 13918-13924, 14154-14156).
Naselbina h grobišču še ni znana, večkrat pa so bila omenjena gradišča (morebiti gre za eno samo ?) na Koncu (Rutar, LMS 1891, 197), Ocepkovem hribu (Rutar, MZK 23, 1897, 187), Videmski skali ter pri kmetu Cilenšku (Rutar, prav tam).
Rimski novci iz 1. (Vespazijan) in 3.-4. stoletja (Aleksander Sever za Julijo Mamaeo, Galijen, Avrelijan, Prob, Karin, Konstancij II) so bili najdeni leta 1849 na neznanem kraju (Hitzinger, MHK 9, 1854, 93), pred letom 1894 pa še na vrtu C. Milačeve (Müllner, Argo 3, 1894, 222), kjer je bil med njimi tudi folis Basila I. Maced. iz 9. stoletja.
Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 52, omenja topilnico železa, F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 16, pa na desnem bregu Save pri Zagorju sledove vlačilne steze.
