Opis:
Vhod v Potočko zijalko - 115 m dolgo in 20 do 40 m široko podzemeljsko jamo na južnem pobočju zahodnega vrha Olševe v Karavankah - leži nad sklenjeno gozdno mejo v višini 1700 m n. m. Načrtna izkopavanja v sklepnem delu jame, predvsem pa od vhoda proti notranjosti jame (skupno 1030 kv. m), je vodil S. Brodar in so trajala od 1928 do 1935. Sedimente vzhodnega dela jame sestavljajo naslednji kompleksi.
1. S humusom pomešani grušči, v katerih so številna kurišča od prazgodovinsko kovinskih dob do poznega srednjega veka.
2. Prav neznatno z drobnim gruščem pomešane mokaste sige s sledovi verjetno eneolitskih kurišč.
3. Drobnejši grušči, nekoliko pomešani s svetlo rjavo ilovico. Vsebujejo kostne fragmente jamskih medvedov (razmeroma malo) in redke sledove paleolitske naselitve.
4 a. Debel, štrucasto zaobljen grušč, prepoln kosti jamskih medvedov.
4 b. Debel grušč, pomešan z rjavo ilovico, poln kosti jamskih medvedov.
5. Debelejši in drobnejši grušči. Ilovnata primes večinoma črnikasta. Kostnih fragmentov jamskih medvedov razmeroma malo. Pri dnu kompleksa proga vodnega peska. Troje skromnih kurišč s kulturno vsebino. Zgornji aurignaški kulturni horizont.
6. Gruščnate rdeče ilovice s številnimi že zelo preperelimi kostmi jamskih medvedov.
7. Debelejši in drobnejši grušči. V njih proge črnega ilovnatega blata in proge vodnega peska, pa tudi tanjša plast mehke bele sige. Fragmentirane kosti jamskih medvedov so razmeroma redke. Mnogo koščenih in kamenih artefaktov. Glavni aurignaški kulturni horizont.
8. Gruščnate rdeče ilovice, polne preperelih kosti jamskih medvedov. Ponekod vmes proge vodnega peska. Skromni aurignaški kulturni ostanki in sledovi kurišč. Pri dnu "glodalska plast".
9. Progi vodnega peska z miocenskimi petrefakti in koščicami iz "zgornje glodalske plasti" slede grušči, ki so ponekod, posebno v spodnjem delu, pomešani z mokasto sigo.
10. Skalovje osnovnega podora.
V kompleksih je bilo ugotovljeno 40 živalskih vrst. Največ ostankov pripada jamskemu medvedu (nad 1000 osebkov), znatno redkejši so ostanki alpskih svizcev in volkov, druge vrste pa nastopajo samo v posameznih primerih. Iz "glodalske plasti" izvira vsaj 26 vrst (izbljuvki sov). V celoti nastopajo naslednje živali (kompleksi navedeni v oklepajih): Sorex minutus (8, 9). S. araneus ( 8 in 9), S. Alpinus (8 in 9), Crocidura sp. (8 in 9), Talpa europea (8 in 9), Myotis myotis (8 in 9), Myotis sp. 1 in 2 (8 in 9), Eptesicus serotinus (9), Lepus europeus (6), Marmota marmota (3-7), Glis glis (8 in 9), Muscardinus avellanarius (8 in 9), Arvicola aff. Scherman (8 in 9), Pitymis (subterraneus? v kompleksu 8 in 9), Microtus arvalis (8 in 9), M. arvalis subsp.? (8 in 9), M. incertus (8 in 9), M. nivalis subsp.? (8 in 9), M. nivalis (4 in 5), Canis lupus (2-7), Vulpes vulpes (6), Ursus spelaeus (2-9), Ursus arctos (1), Ursus spelaeus pritlikavi tip (4), Mustela nivalis (9), Mustela sp. (4 in 7), Lynx lynx (9), Cervus elaphus (2 in 7), Capreolus capreolus (2), Bos taurus (1), Rupicapra rupicapra (2 in 7), Ovibos muschatus (6), prežvekovalec velikosti goveda (7), manjši sesalci (1-3), Lagopus mutus (3), Aves (8 in 9), Lacerta agilis (8 in 9), Rana sp. (8 in 9), Bufo sp. (8 in 9), Pisces (8 in 9), Helix pomatia (1) in drugi kvartarni polži (9).
V sklepnem delu jame, kjer vladajo že globokojamske klimatske razmere, se sedimenti bistveno razlikujejo od vhodnojamskih. V 4,25 m globokem profilu si slede plasti:
1. Mlečno bela siga - olševsko mleko.
2. Svetlo rjava ilovica, nekoliko pomešana z gruščem. V zgornji polovici nepregoste kosti jamskega medveda.
3. Tenke, številne plasti sige, med njimi prav tako tenke plasti svetlo rjave ilovice.
4. Črna plast ilovice. Pogoste kosti jamskega medveda, drobci oglja in paleocojskih kamenin ter redki koščeni artefakti.
5. Črnikasta, mokra plast ilovice. Kosti jamskega medveda, drobci oglja in paleocojskih kamenin ter večina koščenih artefaktov.
6. Rdeča ilovica, polna kosti jamskega medveda.
7. Tenka, črna plast s pooglenelimi kostmi jamskega medveda.
8. Tenka plast sige.
9. Rdečkasta ilovica, kosti razmeroma redke.
10. Neizrazita plast sige, pomešana z ilovico.
11. Rdečkasta ilovica, kosti razmeroma redke.
12. Tenka plast sige.
13. Rdečkasto črnikasta plast ilovice. Posebno pri dnu mnogo razbitih kosti.
14. Kamnita plast s črno-rdečkasto ilovico. Kosti jamskega medveda.
15. Čista črna ilovica. Precejšnja množina kosti jamskega medveda.
16. Siva siga.
17. Črnikasta ilovica s kostmi.
18. Zaobljeni kamni s svetlo rjavo ilovico.
19. Drobnejši oglat grušč. Redek kostni drobir.
20. Skalovje podora.
Večina kostnih ostankov v sklepnem jamskem delu pripada vrsti Ursus spelaeus, le redke so kosti vrste Marmota marmota in Glis glis.
Kulturni inventar vhodnega dela Potočke zijalke obsega več ko 300 kamenih artefaktov (rezila, visoka praskala, ubadala, atipična strgala in drugo) in odbitkov, povečeni iz črnega lidita. V to število so vključeni tudi številni tipološko neopredeljivi kvarciti. Od tod izvira še 51 koščenih konic, večji del mladečkega tipa in ena konica z razcepljeno bazo. V sklepnem delu jame so odkrili 80 koščenih konic, ki pripadajo večinoma mladečkemu tipu koščene konice, in cevasto koščeno orodje - prototip šivanke.
Z življenjem pleistocenskih lovcev v jami je povezan tudi vodni pesek, ki je bil odkrit v kulturnih plasteh v več nivojih. Po približni ocenitvi ga je človek nanosil v jamo okoli 30 ton. S peskom so bili v jamo prineseni tudi miocenski fosilni moluski: Turritella, Terebra, Natica, Conus, Strombus?, Dentalium, Acra, Cardium, Venus, Pecten in drugi.
Kulturna pripadnost arheološkega inventarja: srednji aurignacien-olševien. Časovna interptretacija: vsi kulturni horizonti se vključujejo v interstadial W I/II. Arheološki predmeti so v PM Celje.
Literatura. S. Brodar, Izvestje državne realne gimnazije v Celju 1928-29, 3-13. S. Brodar, Bayer, Prähistorica 1, 1928, 1-13. S. Brodar, ČZN 26, 1929, 113-116. Gross, Centralblatt für Mineralogie, Abt. B, No. 11, 1929, 586-591. Bayer, Eiszeit und Urgeschichte 6, 1929, 83 ss. S. Brodar, Zdravniški vestnik 4, 1930, 1-17; Naša doba 1, 1930, 239-245. Grosz, Carinthia II 119-120, 1930, 6-11. S. Brodar, ČZN 28, 1931, 153-176; GV 7, 1931, 109-114; Glasnik Jugoslovanskog profesorskog društva 11, 1931, 497-505; GV 10, 1934, 143-150. F. Kos, Prirodoslovne razprave 1, 1931, 86-106. S. Brodar, Proteus 2, 1935, 49-54; Etnolog 8, 1935, 1-23. Rakovec, Prirodoslovne razprave 2-5, 1935, 245-292. S. Brodar, IPEK 1936-37, 128-129. Zotz, Die Altsteinzeit in Niderschlesien (1936) 88. Id., Forschungen und Fortschritte 13, 1937, 361 ss. S. Brodar, Verhandlungen der III. internationalen Quartär Konferenz (Wien 1938) 314 ss. Id., Quartär 1, 1938, 149-159. Penck, Säugetierfauna und Paläolithikum des jüngeren Pleistozäns in Mitteleuropa. Abhandlungen der Preussischen Akademie der Wissenschaften, Phys.-math. Klasse Nr. 5 (1938) 12 in 62. S. Brodar, GMS 20, 1939, 66 ss. Lais, Quartär 3, 1941, 96-99. Zotz, Altsteinzeitkunde des Südostalpenländer. Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 29, 1944, 5-43. Škerlj, Proteus 11, 1948-49, 107-113. Sauter, Prehistorie de la Mediterranee (1948) 173 ss. Rakovec, Proteus 11, 1948-49, 161. v. Klebelsberg, Handbuch der Gletscherkunde und Glacialgeologie II (1949) 459 in 702. Tschumi, Urgeschichte der Schweiz I (1949) 466. S. Brodar, Koledar Prešernove knjižnice 1950, 221-227. Skutil, Obzor prehistoricky 14, 1950, 281 in 283 ss. Mauduit, Bulletin de la Societe prehistorique Francaise 47, 1950, 431. Zotz, Altsteinzeitkunde Mitteleuropas (1951) 200 ss. S. Brodar, AV 1, 1951, 6; Planinski vestnik 9, 1953, 406-414. Rakovec, Prvi jugoslovanski geološki kongres na Bledu 1954 (1956) 59 ss. S. Brodar v Zgodovini Ljubljane I (195) 23 ss. Rakovec, Proteus 18, 1955-56, 268. Freund, Probleme des Paläolithikums in Jugoslawien. Diputacion de Austrias (Oviedo 1956) 4-5. Rakovec, Proteus 19, 1956-57, 270 ss. S. Brodar, Quartär 9, 1957, 147-159. Rakovec, Proteus 20, 1957-58, Woldstedt, Das Eiszeitalter II (1958) 200 in 205. Delporte, Pallas 7, 1958, 15. S. Brodar, Letopis SAZU 10, 1959, 77; isti, Die enormen Kiesvorkommen in der Kulturschichten der Potočka Zijalka (Steinzeitfragen der Alten und Neuen Welt) = Festschrift für L. Zotz (1960) 117-124. Rakovec, Prirodoslovne razprave 3, 1938, 253-262. Soergel, Die Massenvorkommen des Höhlenbären (1940) 93-106. Abel, Kyrle, Die Drachenhöhle bei Mixnitz (1931) 855 ss in 859. Mottl, Gedanken über Probleme der jungpleistozänen Warmzeiten im Ostalpengebiet. Anthropos (Supplement 1960) Mammalia pleistocaenica I, 134. Freund, Die Blattspitzen des Paläolithikums in Europa. Quartär-Bibliothek I (1952) 271 ss. Gross, Festschrift für L. Zotz (Steinzeitfragen der Alten und Neuen Welt) (1960) 187 ss. S. Brodar, Stara kamena doba v Celjskem mestnem muzeju. Celjska razstava I št. 1 (1939) 4-6. S. Brodar, Turistični vestnik 8, 1961, 230 ss. Šercelj, Razprave 4. raz. SAZU 7, 1963, 396. Osole, Paleolitik Slovenije, AV 15-16, 1964-65, 9 ss. S. Brodar, Stratigrafska obdelava Potočke Zijalke na Olševi; Elaborat za Sklad Borisa Kidriča ( 2 dela, 1964) 191 tipkanih str. Glej tudi notice: Savnik, GV 4, 19288, 128 ss. Škerlj, ib. 5-6, 1929-30, 185 ss. Saria, Carinthia I 132, 1942, 92. Jutro: 17. 10. 1928; 7. 10. 1928; 28. 1. 1930; 5. 2. 1930; 10. 4. 1930; 23. 7. 1930; 7. 2. 1931; 23. 8. 1938; 27. 8. 1931; 6. 8. 1933; 10. 2. 1934; 18. 1. 1935; 20. 1. 1935.
