Opis:
Na grajskem hribu zahodno nad vasjo in na 527 m visokem griču Puščava tik zraven, ki sta bila v prazgodovini utrjena, je notar H. Winkler pred 1. svetovno vojno pričel odkrivati, W. Schmid pa je v letih 1913-1915 tudi raziskal keltiziranemu domačemu prebivalstvu mlajše železne dobe pripadajoče gradišče z ovalnim nasipom, dolgo ok. 100 m. Znotraj nasipov so bili na Puščavi odkriti temelji dveh lesenih stavb, medtem ko so sledove drugih uničili poznejši staroslovenski grobovi. Pet stavb je bilo ugotovljenih tudi zunaj nasipov in na vzhodnem pobočju grajskega griča. V eni izmed njih je bilo dvoje žganih grobov. Med ostanki stavb z več prostori je bila najdena keramika poznohalštatske, latenske in antične dobe, nekaj kamnitega orodja in redki železni predmeti. Najdbe pripadajo obdobju 2. in 1. stoletja pred n. š. in 1. stol. n. š. (Schmid) ter so povečini v Joaneju v Gradcu, inv. 15228-15234, 15258, in v PM Maribor, inv. A 66 in 1305 (kamnita sekira, bronasta sulična ost). Najpodrobnejše poročilo o teh najdbah je dal Schmid, MPK 2, 1924, 365 ss. Od drugih številnih omemb je terba upoštevati še JJ 101, 1912, 28; 102, 1913, 26, in 103-104, 1914-1915, 35. WPZ 1, 1914, 136. Schmid, MAGW 14, 1914 [45 ss], in 15, 1915 [27]. Pirchegger, Steiermark I (1920) 12. Schmid, BRGK 15, 1923-24, 194; Südsteiermark (1925) 10 in ZHS 36, 1943, 138 ss. Kovačič, Štajerska (1926) 7, Vrečer, Savinjska dolina (1930) 1. Kos, GMS 22, 1941, 119. Šašel, Slovenj Gradec ob 700-letnici (1951) 6, in Zbornik fil. fak. 2, 1955, 73. Schober, Römerzeit (1953) 52 in pass. Klemenc, Celjski zbornik 1961, 429.
Nekje v Starem trgu je bil najden tudi keltski srebrnik z napisom Atta, ki je zdaj v graškem Joaneju. JJ 25, 1936, 11. Pichler, Repertorium I (1865) 170, in Text (1879) 2. Luschin-Ebengreuth, MZK 3, 1904, 89, in 5, 1906, 191.
Podobne sledove naselitve s priložnostnimi najdbami keramike kaže tudi sosednji z nasipom ograjeni grič Šance zahodno od Puščave. JJ 101, 1912, 28. Schmid, MPK 2, 1924, 380 ss.
Na mestu današnje vasi sta bili ob vznožju pobočja grajskega griča antična naselbina in poštna postaja Colatio (Tabula Peutingeriana) ob ceti Celeia - Virunum. Prve najdbe so bile znane že po sredini 19. stoletja (MHS 9, 1859, 44), ko so prihajali na dan prvi rimski kamni (CIL III 5103) in grobovi (MZK 19, 1893, 26 ss), intenzivnejše pa je del naselbine in grobišča raziskal leta 1911 notar H. Winkler. Odkril je nekaj temeljev stanovanjskih poslopij, Jupitrovega templja in grobišče južno od njih, ki je imelo grobne kapelice v obzidanih prostorih za bogatejše in preproste žgane grobove za druge prebivalce. Nekaj grobov kaže na pokopavanje pod gomilami. Številne najdbe iz naselbine in grobov izpričujejo posamezne dobe živahnejše naselitve (sodeč po novcih), ki je trajala od 1. do 4. stoletja n. š. Najdbe hrani Joanneum v Gradcu (inv. 2690-2781, 2856-2858 in 14802-14837). Tam so tudi marmorni spomeniki AIJ 5-9 in 120, medtem ko je v PM Maribor le čaša gubanka (inv. A 1739). V Joaneju je tudi del antičnih novcev. Najpopolnejše poročilo o teh najdbah je objavil Egger, JÖAI 17, 1914, Bb. 61 ss; tudi Schmid, BRGK 15, 1923-24, 210 ss. Druge omembe: JÖAI 14, 1911, Bb. 87, in 16, 1913, Bb. 100. JJ 103-104, 1914-15, 36. Schmid, MAGW 15, 1915 [28]. MPK 2, 1924, 365 ss. Südsteiermark (1925) 22, in Das Joanneum 6, 1943, 26. Kovačič, Štajerska (1926) 58. JÖAI 25, 1929, Bb. 146 ss. Šašel, Slovenj Gradec ob 700-letnici (1951) 6 ss. Koroški fužinar 1954, št. 3-4, 15. AV 5, 1954, 157. Živa antika 4, 1954, 352 ss. Zbornik fil. fak. 2, 1955, 73 ss, in ILJug 364. Klemenc, AV 13-14, 1962-63, 479.
O poteku rimske ceste skozi Colatio so večkrat pisali (Czörnig, MHS 9, 1859, 44. Ferk, ib. 41, 1893, 230. Egger, JÖAI 17, 1914, Bb. 61. Šašel, ZČ 8, 1954, 125 ss), vendar pa podrobnosti v tej zvezi še niso bile zanesljivo ugotovljene (Pahič, Koroški fužinar 1965, št. 10-12, 37).
Zgodnjo slovansko naselitev tega kraja dokazuje na prostoru gradišča na Puščavi odkrito staroslovansko grobišče s 136 grobovi, ki sta jih odkopala H. Winkler in W. Schmid. Med pridevki je prevladoval nakit - obsenčniki, prstani, zapestnice, biseri, emajlno okrašena fibula -, vmes so bili tudi lonci in sklede z valovnico, posebnost pa je bilo dvoje posrebrenih železnih ostrog, železen nož s slonokoščenim držajem, tulec s puščicami, železna sulična ost in dvoje steklenih posod. Po najdbah sodi grobišče v belobrdsko kulturno skupino 10. in 11. stoletja. Večina najdb je v Joaneju v Gradcu, inv. 11121-11200, nekaj pa jih hrani tudi PM Maribor, inv. A 2345-2352. Najdišče v podrobnem še ni bilo objavljeno. Prvo poročilo je dal Schmid, Grazer Taggespost, 5. 11. 1911. Najdbe v PM Maribor pa je objavil J. Korošec, Staroslovanska grobišča (1947) 45 ss. Grobišče in najdbe omenjajo tudi JJ 100, 1911, 43 ss. Schmid, MAGW 12, 1912 [153], in 14, 1914 [46]. ZHS 18, 1922, 45. MPK 2, 1924, 366, ter Südsteiermark (1925) 26. Pirchegger, Steiermark I (1920) 12. Kovačič, Štajerska (1926) 58. Ložar, ZUZ 17, 1941, 145. Šašel, Slovenj Gradec ob 700-letnici (1951) 10, in Zbornik fil. fak. 2, 1955, 73. Korošec, AV 2, 1951, 25, 147. Kastelic, 900 let Kranja (1960) 48.
Na zgodnjesrednjeveško naselitev grajskega griča opozarja Kos, GMS 22, 1941, 188, s staro naselitvijo pa je povezano ime Judežnica za grič pri Puščavi; Schmid, MPK 2, 1924, 368, in Pahič, Koroški fužinar 1965, št. 10-12, 38.
