Opis:
Kamnita sekira z vznožja Donačke gore je v PM Maribor (inv. A 60). Tam je tudi (z Doančke gore ?) ploska bakrena sekira (inv. A 1351).
Na sredini južnega pobočja Donačke gore je blizu podružne cerkve sv. Donata ledina "Pod Sokolom". Poleg izvira in napajališča V grušovji so bili pred dobrimi sto leti še vidni sledovi tlakovane ceste, ki jih je kasneje zakril plaz; v isti smeri teče danes kolovoz na Preval, kjer se priključi cesti Rogatec - Ptuj in je delno še v rabi; ljudstvo ga imenuje "rimska cesta" (I. Orožen, Dekanat Rohitsch [1889] 6). Nad njim je ledina Britof, kjer je bil najden sarkofag iz peščenca z ostanki skeleta ter Konstansovim novčičem, pod sarkofagom pa majhen grobo oblikovan genius iz peščenca (I. Orožen, o. c. 6, 8). Sarkofag je zdaj zakopan na pokopališču ob južni steni podružne cerkve sv. Jurija (d. stene 1,9, š. 0,8 m). Drugi sarkofag z reliefom in napisom CIL III 5297 je bil najden na istem mestu leta 1743 (Jul. Caesar Aquilinus, Annales ducatus Styriae I 215, in I. Orožen, o. c. 6); prim. tudi Muchar, Steiermark I (1844) 373; Pratobevera, MHS 5, 1854, 109, in Saria, Blatt Rogatec (1939) 21; po AIJ, str. 35 je pogrešan. Prav tam je bil leta 1944 parc. 1036/4, k. o. Donačka gora, najden še en skeletni grob pod kamnito ploščo (sporočil lastnik V. Kitak z Donata 41).
Zraven izvirka "V grušovji" je bilo najdenih več rimskih novcev. I. Orožen, o. c. 8, je videl zapisal 15 bronastih novcev Gordijana III (1), Konstantina (1), Konstantina II (1), Konstancija II (1), Valentinijana I (2), Gracijana (2), Teodozija (2); poroča tudi o bronasti igli. O novcih, sponkah, fibulah mu je pripovedoval nekdanji rogaški dekan A. Zentrich. Novce vladarjev Hadrijana, Trajana, Valerijana omenja Muchar, Steiermark I (1844) 373; prim. tudi Pratobevera, l. c. 109; Pichler, Repertorium II (1867) 239, in Text (1879) 9. O bronastem dletu in novcih Klavdija II, Konstantina Klora in Konstantina piše I. Orožen, Dekanat Neukirchen (1893) 609.
Pod vrhom Donačke gore je na južni strani v skalnih skladih, 800 m visoko, naravnost nad grobiščem, ledina Dvor (v ljudskem poimenovanju "Veliki dvor" in "Mali dvor"), kjer naj bi bili jasno vidni ostanki s tremi umetno vsekanimi vstopi "vrati". I. Orožen, Dekanat Rohitsch (1889) 9, omenja najdbe puščic, novcev in žlindre ter meni, da gre za kasnoantično postojanko. Saria, Blatt Rogatec (1939) 22, je časovno ne opredeljuje, medtem ko jo Cillier Zeitung 1936, št. 44, pripisuje zgodnjemu srednjemu veku.
Zaradi teh najdb ter zaradi gradbenega napisa za Mitrov tempelj CIL III 4039, ki sta ga bila Lazius in Gruter pomotoma lokalizirala na Donačko goro, so vsi kasnejši pisci domnevali na njej Mitrov tempelj, npr. Muchar, Steiermark I (1844) 373; ČZN 7, 1910, 26; Kovačič, Sv. Križ (1914) 6, in Štajerska (1926) 39; Cillier Zeitung 1936, št. 44. Njegove ruševine naj bi bile še vidne (Steyer. Zeitschrift 2, 1836, 5; I. Orožen, Dekanat Rohitsch [1889] 11, jih tolmači, kot se zdi, za ostanke preže proti Turkom in grmadnega prostora; prim. KLDB, 599, ter Omerzu, Glasnik del. ljudi občine Sl. Bistrica, 16. 10. 1954). Na njegovem mestu so postavili cerkev sv. Donata (prim. Thalherr, Cilli [1875] 98). I. Orožen, o. c. 10, je skeptičen, in sicer upravičeno, kajti omenjen Mitrov napis CIL III 4039 je po doslej najstarejšem poročilu o njem (Augustinus Tyff. cod. Vindob. 3528 f. 64) iz Poetovione, glej Saria, Blatt Rogatec (1939) 21.
