Opis:
V okolici izkopano prazgodovinsko posodo omenja Stele, ZUZ 6, 1926, 49.
Prav tako iz okolice izvirajo zlat prstan z bradato glavo (inv. 6417) ter bronasti obročki (inv. 6418 - 6449), ki jih je leta 1864 nakupil Joanej v Gradcu. JJ 73, 1884, 13. Blatt Rogatec (1939) 34.
V Slovenskih Konjicah je bilo na sekundarnem kraju odkritih nekaj rimskih marmornih kamnov:
1. V korito predelano vznožje nagrobnega spomenika CIL III 15205/3 (AIJ 82), pripadajočega veteranu 2. Asturske ale in dekuriju Celeje T. I. Belliku iz 1. stol. n. š. Zdaj je v PM Maribor (inv. A 2305). Deutsche Wacht 26, 1901, št. 82. Nowotny, JÖAI 5, 1902 [44]. Stegenšek, Konjiška dekanija (1909) 20. ZHS 9, 1911, 108, Stele, ZUZ 9, 1929, 54. Mišič, Pohorje (1934) 97. Saria, GMS 20, 1939, 131; Kronika 6, 1939, 78; Blatt Rogatec (1939) 33. Pavan, Pannonia Superior (1955) 384, 437, 488 (ki domneva tu prisotnost Ale Asturum II).
2. V steni stopnišča sedanje občinske hiše je vzidan gornji del nagrobnika z bogato ornamentiko. Muchar, Steiermark I (1844) 382. MHS 3, 1852, 36. Pohorski, Novice 15, 1857, 128. Conze, Denkschriften 24, 1876, 64. Pichler, Text (1879) 15. Fekonja, DiS 8, 1895, 373. Stegenšek, prav tam, 21. Pirchegger, Steiermark I (1920) 41. Blatt Rogatec (1939) 33.
3. V grajskem parku odkrit marmorni lev je shranjen v PM Maribor (inv. A 2306). Ferk, MHS 41, 1893, 225. Cevc, AV 6, 1955, 44.
Podatki o rimski cesti (Muchar, Norikum I [1825] 302, in Steiermark I [1844] 382; Ferk, MHS 41, 1893, 222, in Kovačič, Štajerska [1926] 27 - za naselbino) se nanašajo bolj na okolico Slov. Konjic (prim.: Polena, Zg. Pristava!).
To velja tudi za miljnike, ki jih omenjajo Muchar, Norikum I (1825) 217 (= CIL III 5743, Križevec); Steiermark I (1844) 382 (ob stari cesti čez Konjiško goro?); Pratobevera, MHS 5, 1854, 112; Pichler, Text (1879) 15, in zlasti pa za miljnik izpod vznožja Konjiške gore, ki so ga do prevoza v Joanej v Gradcu uporabljali kot darilnik v konjiški cerkvi (Muchar, Steiermark I [1844] 383; Seidl, Jahrbücher der Literatur 116, 1846, 53; Stegenšek, prav tam, 17) in ki naj bi bil po Knablu, AKÖGQ 6, 1856, 503, istoveten z miljnikom CIL III 5744 iz Starš (Blatt Rogatec [1939] 33 ss).
