Opis:
Dvoje kamnitih sekir v PM Maribor, inv. A 76 in 88. Teply, Dravski bobri 2, 1957, št. 4, 11.
Do južnega konca vasi sega prazgodovinsko in antično gomilno grobišče v Pivoli, tako da starejši pisci večinoma omenjajo nekatere najdbe iz gomil kot pridobitve iz Razvanja. To velja za: Pratobevera, MHS 5, 1854, 120; Pichler, Repertorium II (1867) 164 (novec Karina); Text (1879) 45, in Asturia Romana (1902) 86. Kovačič, ČZN 1, 1904, 95, in 16, 1920-21, 20. Pirchegger, Steiermark I (1920) 14. Baumgartner, Kronika 1, 1934, 298, in drugi. Zanesljive razvanjske najdbe so le predmeti iz velike (Kosove) gomile, ki jih he opisal Müllner, MZK 4, 1878, LXXXIII in so omenjene še pri: Schlosser, Der Sagenkreis (1912) 6. ZHS 10, 1912, 78, in DRfG 35, 1913, 518. Schmid, MPK 2/3, 1915, 230, karta, in Mišič, Pohorje (1934) 35. Antične železne predmete iz te gomile hrani NM Dunaj, inv. 3912 - 3927. Iz Razvanja ali Pivole je tudi prazgodovinski lonec inv. 4327, v Joaneju v Gradcu, fragment bronastega kotliča, inv. A 1349, prazgodovinska žara, inv. A 2871, in nekaj izgubljenih najdb v PM Maribor.
Rimsko cesto skozi vas (na Pohorje) omenja Schlosser, DRfG 35, 1913, 519, proti Mariboru pa Pischinger, BGHA 2, 1911, 119 ss, in Pirchegger, Steiermark I (1920) 14.
"Stare ostanke zidov" na njivah pri Razvanju omenja Schlosser, Marb. Zeitung, 16. 1. 1938, in Bachern-Sagen (1956) 52.
