Opis:
Na do 547 m visokem pobočnem grebenu vzhodnega Pohorja je prazgodovinsko gradišče Poštela z 1 km dolgim nasipom. Po prvih Ferkovih sondiranjih okrog leta 1903 sta ga obširneje raziskovala Schlosser v letih 1910-1911 in W. Schmid v letih 1911-1917. Naselitveni prostor je bil ugotovljen predvsem v zgornjem delu gradišča, ki ga prečni nasipi dele od spodnjega. Najstarejše stavbe iz brun na kamnitih temeljih so po W. Schmidu iz 4. stol. pred n. š., druge pa segajo deloma še v 1. stol. in pozneje v antiko do 4. stol. n. š. Poleg temeljev 14 hiš je Schmid ugotovil tudi svetišče. Vhod v gradišče je bil v spodnjem delu in zavarovan z nazaj zapognjenim nasipom. V gornjem delu je bul odkrit tudi vodnjak (cisterna). Preseki nasipov so pokazali v požaru uničene ostanke palisad in ponovno utrditev, ki jo je Schmid datiral v 2. stol. pr. n. š. Številne najdbe keramike iz srednje in pozne halštatske dobe (slikana keramika itd.), navadne in kultne kozice, redki kovinski predmeti (fibule, noži, sekire, sulična ost, keltski srebrnik in rimski novci) so deloma v Joaneju v Gradcu (inv. 11.395-11.396, 13.982-14.312, 14.338-14.344, 14.443-14.445), deloma pa v PM Maribor (inv. A 1346-1347, 2723-2725 in 4001-4300). Kot najpomembnejše železnodobno gradišče v severni Sloveniji pripada po Schmidu k poznohalštatski "vzhodnonoriški kulturni skupini".
Dvoje gomilnih grobišč s halštatskimi in antičnimi grobovi je neposredno pod gradiščem na Lepi ravni ali pri Habakuku. Nekaj najdb s Ferkovih kopanj okrog leta 1903 in izkopavanj V. Lorberja leta 1934 je v graškem Joaneju (inv. 11.415), PM Maribor (inv. A 456, 1306) in PM Ptuj (inv. 794, 3803).
Skozi Poštelo naj bi bila vodila rimska cesta (Schlosser, DRfG 35, 1913, 519).
V literaturi se je gradišče Poštela pojavilo najprej v zvezi z ljudskim izročilom o starem mestu (Mally, Steyer. Zeitschrift 2, 1837, 22), v tem pomenu je pisal o njem tudi Puff (Carinthia, 19. 9. 1840, 154. Steyer. Nat. Kaleder 1841, 123. Marburg I [1847] 159, ki ga je prvi podrobneje opisal (rokopis št. 602 v graškem deželnem arhivu in MHS 4, 1853, 256). Po bežnih omembah v Marb. Zeitung, 11. 6. 1876: MHS 25, 1877, XVI; Pichler, Text (1879) 46; Janisch, Lexicon III (1885) 1338; Taggespost, 26. 11. 1886, in Müllner, Argo 10, 1894, 196 so bile vesti o Ferkovih sondiranjih objavljene le v dnevnem tisku /Marb. Zeitung, 14. 8. 1900; Tagespost, 4. 9. 1900; 26. 9. 1901 ter 9. 10. 1902), dokler se ni pričel ukvarjati s Poštelo Schlosser, ki je svoje in Schmidove raziskave precej populariziral (BGHA 2, 1911, 133 ss, 177 ss in 215 ss. Urania 4, 1911, 347 ss, 369 ss, 443 ss, tudi 5, 1912, 269 ss, in 6, 1913, 621 ss. Die Umschau št. 18, 1911, 375 ss. ZHS 10, 1912, 80 ss. Der Sagenkreis [1912] 5 ss, ter DRfG 35, 1913, 456 ss). W. Schmid je svoje izsledke poleg začasnih poročil v Tagespost, 29. 10. 1911; 17. 11, 1912; 5. 9. 1913 ter 23. 6. 1914, in Anzeiger, 7. 5. 1913, 128 ss; 3. 3. 1915, 299 ss, in 15. 5. 1918, najtemeljiteje podal v MPK 2/3, 1912-13, 232 ss, ki je še danes temeljno delo o Pošteli. Po Schlosserjevih in Schmidovih raziskovanjih je izšlo še mnogo drobnih poročil, med katemi so najvažnejša: JJ 100, 1911, 43; 101, 1912, 28; 103-104, 1914-15, 35 ss, in 105-106, 1916-17, 22 ss. Schmid, MAGW 12, 1912, 151 ss; 14, 1914, 45 ss; 15, 1915, 277, in 16, 1916, 97 (A. Mahr). WPZ 1, 1914, 135, in 2, 1915, 141 (O. Menghin). ZHS 17, 1919, 334. Pirchegger, Steiermark I (1920) 9 ss, in Abriss (1925) 9. Schmid, Südsteiermark (1925) 9 ss, in BRGK 15, 1923-24, 193 ss. Majcen, Maribor (1925) 6 ss. Kovačič, Štajerska (1926) 5 ss. Merhart, WPZ 14, 1927, 117. Baš, GV 2, 1926, 59, in ČZN 29, 1934, 56 ss. Fluss, RE 9, 1934, 4, 11. Schober, Die Römerzeit (1935) in (1953) 32. Schmid, JÖAI 31, 1938, Bb. 88. Das Joanneum 6, 1943, 23, in ZHS 36, 1943, 138. Schlosser, Marb. Zeitung, 16. 1. 1938, in Bachern-Sagen (1956) 8, 10. Saria, Kronika 6, 1939, 73. AIJ 44. Modrijan, Symposion (1959) 69.
