Opis:
V gozdu pri Čatežu (po KLDB, 258, ob izlivu Krke) gomile, halštatska nekropola; Deschmann, Führer (1888) 97. Rutar, LMS 1889, 58, in Pečnik, IMK 14, 1904, 193 (zdi se, da je gomile kopal Pečnik, gl. NM Lj, Razno II/21, 25. 1. 1902; NM Lj hrani, morda odtod, inv. P 2787 - 2795). O keltskih grobovih (prejkone na omenjenem mestu) piše Bezlaj, LZ 8, 1888, 564.
Ob cesti 200 m od Čateža Pečnik ugotavlja rimski zidan grob (v DAS rk. Beschreibung Neviodunums) in nekropolo, IMK 14, 1904, 193. Hitzinger, MHK 9, 1854, 28, piše o rimskem sarkofagu z napisom, najdenim v gomili.
O rimskih toplicah in sledovih gradenj pišejo Bezlaj, LZ 8, 1888, 564. Rutar, LMS 1889, 61, in IMK 9, 1899, 118 (tudi novci). Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 30 (lokalizirata sledove na neko vzpetino v okolici Čateža). Pečnik, LZ 10, 1890, 382. Morda se opirajo vsi na Linhartov zapisek o podolgovatem četverokotu nad Savo pri Čatežu, glej Versuch eine Geschichte I (1788) 311; prim. Müllner, Emona (1879) 101.
Izliv Krke. Leta 1896 so 92 m vzhodno od izliva in 21 m južno od savskega brega izkopali Neptunu posvečen žrtvenik, CIL III 14354, 22, ki so ga sprva vzidali v cestno škarpo pod cerkvijo, nato pa prepeljali v NM Lj. Prim. Premerstein, Rutar, n. n. m. Rutar, IMK 9, 1899, 118. Müllner, Argo 8, 1900, 205. Kenner, MZK 26, 1900, 49. F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 23, domneva tam brodarsko postajo.
Kamnolom pri Čatežu so izkoriščali že Rimljani; prim. Müllner, MZK 4, 1878, XC, in Premerstein, Rutar, n. n. m. Prim. še Müllner, Emona (1879) 280, kjer opisuje rimsko cesto skozi Čatež. Vzhodno od prazgodovinskih gomil ob izlivu Krke so pri delih za traso nove ceste 1959 razstrelili miljnik Antonina Pija (PM Brežice, fragment), ki ga je obdelal Petru, AV 11 - 12, 1960 - 61, 63; pri teh delih je bilo odkrito tudi antično cestišče.
O antikah v Čatežu piše že Muchar, Noricum I (1825) 260; tudi Dimitz, Geschichte Krains I (1874) 70. Vzidane rimske spomenike brez podrobnosti navaja Pečnik, IMK 14, 1904, 193. Odlomek are beneficiarija consularis je bil v zidovih gospodarskega poslopja župnišča v Čatežu; Petru, n. n. m. (hrani PM Brežice).
