Opis:
Gomilice se imenuje sklop parcel severno od železniške postaje Dobova na ravninskem kompleksu savske terase, razdeljenem med k. o. Veliki Obrež (parc. št. 990/2, 991/2, 997/1 predvsem) in k. o. Kapela (predvsem parc. št. 997/2, 998/1 in 1000) na obeh straneh železniške proge, katere lastnik je zdaj občina Kapela, so že pred 2. svetovno vojno ugotavljali prazgodovinske grobove (prim. F. Stare, AV 2, 1951, 61). Zaradi nujnega razširjanja gramoznice je PM Brežice dosegel zaščitna izkopavanja 1952 - 1959, ki jih je vodil F. Stare in pri tem ugotovil, da je približno polovica nekropole že uničena. Skupno mu je uspelo izkopati in evidentirati več ko 400 žganih grobov KŽG, material hrani PM Brežice, inv. 1 - 145, 173 - 200, 202 - 219, 222 - 252, 315 - 316 in 478 (do leta 1961), nekaj pa ga ima NM Lj, inv. P 8157 - 8168, 11697 in 11778 - 11783. Od tega je pregledno objavljenih 34 grobov: F. Stare, Ilirsko grobišče pri Dobovi, Razprave 1. raz. SAZU 3, 1953, 111 - 147 z opisi in situacijo, nekaj jih je objavljenih posebej (npr. F. Stare, Inv. Arh. 1, 1957; Situla 1, 1960, 81 ss), nekaj v spomeniško - varstvenih in drugih zapiskih ter v občasnih poročilih o poznejših ali slučajnih najdbah (prim. F. Stare, VS 7, 1958 - 59, 279, 289 in 319; 8, 1960 - 61, 191 ss in 225 ss; Škaler, VS 9, 1962 - 64, 138 ter 190, in 10, 1965, 193. F. Stare, Arh. pregled 3, 1961, 47 ss), medtem ko vse drugo še čaka na obdelavo.
Zahodno od Gomilic, tik ob cesti železniška postaja Dobova - Veliki Obrež, je v območju kmetij J. Bosine (Dobova 84 b) in J. Vogrinca (Dobova 84 c) latenska nekropola. Doslej je nesistematično izkopanih sedem grobov (eden pri hiši Bosina, dva ob gradnji njegovega hleva, dva blizu tam pri kopanju gramoza, dva na Vogrinčevi posesti; glej Škaler, VS 11, 1866, 120 ss z risbo); vse predmete hrani PM Brežice.
Tik vzhodno od prazgodovinske nekropole na Gomilicah, vendar ločeno od nje, onstran železniške proge (in v območju gramoznice "Držanič", predvsem parc. št. 986 - 990, k. o. Veliki Obrež) je bila ugotovljena zgodnjerimska nekropola (doslej pribl. 50 evidentiranih pokopov); prim. Škaler, VS 8, 1960 - 61, 203 ss; 9, 1962 - 64, 191; 10, 1965, 198. P. Petru, VS 8, 1960 - 61, 239. Izkopanine hrani PM Brežice. Ob gradnji železniške proge je bilo baje uničenih okrog 100 grobov v sektorju prazgodovinske in rimske nekropole. (F. Stare, VS 7, 1958 - 59, 279 in 287), evidentiranih pa le nekaj skeletnih pokopov, ki jih pripisuje Stare, n. n. m. staroslovenskemu obdobju, P. Petru, VS 8, 1960 - 61, 239 ss pa, verjetnejše, obdobju preseljevanja (izkopanine hrani PM Brežice, inv. 1, 4, 5).
Na prostoru vzhodno od rimskega grobišča omenja F. Stare, VS 8, 1960 - 61, 225, ostanke rimske stavbe.
Pri gradnji dobovške cerkve je bil izkopan nagrobnik z omembo aktivnega centuriona legije XII fulminatae, CIL III 3926 + add. p. 1738; prim. tudi Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 30. Bezlaj, LZ 8, 1888, 565, omenja, da je v cerkvenem zidu še nekaj napisnih kamnov.
Z območja Dobove omenja člankar v Jutru, 7. 6. 1932, bizantinski novec.
