Opis:
Prazgodovina. V neposredni okolici mesta (Spodnji Breg ob železnici, Rogoznica, Zgornji Breg pri cerkvici sv. Roka, Zgornja Hajdina) so bile najdene posamezne kamnite sekire. Iz eneolitske in bronaste dobe so najdbe med železnodobnim materialom naselbine na Ptujskem gradu (izkopavanja 1946 in 1947); bronastodobne najdbe tudi v okolici (glej Turnišče). Iz obdobja kulture žarnih grobišč (Ha B) je naselbina na Ptujskem gradu; iz istega časa so tudi sporadični kovinski predmeti po vzhodnem pobočju Panorame in na Vičavi (parc. 460, k. o. Krčevina pri Ptuju; najdbe hranita PM Ptuj in PM Maribor). V letih 1906 in 1907 je bilo na Zgornji Hajdini izkopano grobišče iz kulture žarnih grobišč (izkopaval F. Ferk), najdbe ga opredeljujejo za nekoliko starejše od naselbine na Gradu. Črepi železnodobne keramike so bili najdeni na pobočju griča pod cerkvijo sv. Roka na Zgornjem Bregu (vendar je bil grič sam nasut v 17. stoletju). Pri cerkvi na Zgornji Hajdini sta bili dve, po Sariji, Blatt Ptuj (1936) 29, prazgodovinski gomili, uničeni že pred desetletji. Po prostoru mesta Ptuja je bilo doslej le malo najdb iz mlajše železne dobe; keltska novca, latenska železna sulična ost na Hajdini, latenska vozlasta zapestnica na Panorami, fragmenti latenske keramike v rimskih naselbinskih plasteh na Ptujskem gradu. K navedenemu glej predvsem Saria, Blatt Ptuj (1936) 28 ss. Skrabar, MZK 5, 1906, 365, in 6, 1907, 89. Smodič, ČZN 35, 1940, 23. F. Stare, AV 1, 1950, 31 ss. J. Korošec, Ptuj (1951).
Rimsko mesto. Brod čez Dravo ob zadnjem obronku Slovenskih goric je bil poglavitni vzrok nastanka. Kraj pa je tudi strateško ugoden, tako za osvajanje ozemlja med Dravo in Donavo kot za obrambo glavne prometne žile iz Italije v Podonavje. Poetovio zavzema skoraj ves kompleks od Zgornje Hajdine do Rogoznice, vključno nekropole in predmestja; v času največjega obsega se je mesto razprostiralo na obeh bregovih Drave. Gostejše naseljeni mestni predeli so bili predvsem v severnem delu vasi Spodnja Hajdina, med Spodnjo Hajdino in severnim delom Zgornjega Brega, v severnem delu Zgornjega Brega, med Gradom in Panoramo in na Vičavi; segajo pa tudi čez Panoramo do Grajene in po obronkih Mestnega vrha proti Rogoznici. Na južnem bregu Drave je bilo mesto postavljeno na obeh starejših dravskih terasah, na severnem pa je delno prekrilo zadnji izrastek Slovenskih goric, ki seže še do Drave. Od antike do danes je Drava nekajkrat preložila tok, seveda v škodo mestnih ruševin, sprva nekoliko na zahod, potem spet nazaj na vzhod, in odplavila pri tem dokajšnje dele mesta, o čemer pričajo naselbinske plasti, ki se odrezano končujejo na robu najnižje terase na Bregu, plasti, ki se končujejo na Vičavi na robu nad Dravo, ter temelji mostu, ki so v celoti na sedanjem desnem dravskem bregu. Sledove boja proti dravski eroziji moremo mogoče videti v nasipih v stari dravski strugi na Zgornji Hajdini, ki naj bi sodili še v antiko (Baš, ČZN 28, 1933, 87).
Mestna osnova je legijska trdnjava, ki je varovala po okupaciji in v 1. stoletju dravski prehod in cesto. Njeni sledovi se niso ohranili, vendar jo precej pomagajo lokalizirati na ozemlje severno od Spodnje Hajdine in Zgornjega Brega doslej najdeni zaključek legijskega vodovoda nad Spodno Hajdino, zgodnji nagrobniki legionarjev 8. Avguste in 13. Gemine na nekropoli v Zgornji Hajdini in nekaj zgodnjih naselbinskih plasti na Spodnji Hajdini. To pa je tudi območje, ki ga je Drava s prelaganjem struge najbolj uničila.
Sledove rimskega mostu so odkrili 1913 na desnem dravskem bregu, 580 m po toku navzgor od starega ptujskega mostu; našli so marmorne bloke, odlomek Hadrijanovega gradbenega napisa (AIJ 361), pilote vzhodnega mostnega glaviča in pri ponovnem sondiranju spet mostne pilote.
Cestna mreža. Razmeroma dobro ohranjeni in znani so sledovi cestne mreže. Hrbtenica naselbine je bila vselej glavna cesta Celeia - Savaria. Njeni sledovi so ugotovljeni skozi Zgornjo Hajdino le malo severno od sedanje ceste na Pragersko, ponekod pa se sploh prekrivata.Med Spodnjo Hajdino in Zgornjim Bregom so sledovi rimske ceste prav na robu dravske terase, po njej vodi pešpot mimo najbolj severnih hiš Spodnje Hajdine. Na Zgornjem Bregu izgine ob parc. 292, k. o. Zgornji Breg, z dravske terase; tod je držala na most, pozneje jo je Drava odplavila. Na levem dravskem bregu so bili njeni sledovi odkriti pri sondiranju na dvorišču vojašnice (parc. 519/2 k. o. Ptuj); v sedlu med Gradom in Panoramo je bilo cestišče večkrat prerezano; pod sedanjim mestnim pokopališčem je prečkala Grajeno in tekla pod prvimi vzpetinami gričev Mestnega vrha v rahlem loku proti Rogoznici. Stari most čez potok, ki teče iz ribnika v Ljudskem vrtu, je bil v prejšnjem stoletju še dobro viden. Cestne plasti so večkrat prerezane tudi na prostoru za bolnico. Mreža vzporednih cest in odcepov na desnem bregu, razen na parc. 290 k. o. Zgornji Breg, proti jugu ni dokazana, čeprav je nedvomno obstajala, zlasti na Spodnji Hajdini. Prejkone se krijejo delno z današnjo cestno mrežo, na primer, trasa Ljubljanske ceste skozi Zgornji Breg proti griču s cerkvico sv. Roka.
Na levem dravskem bregu je ugotovljenih več stranskih cest; en odcep je vodil vzdolž Vičave vzporedno z Dravo, drugi po sedanji Prešernovi cesti mimo proštijske cerkve in po Ljutomerski cesti, tretji odcep pa se prejkone krije s sedanjo Ormoško cesto proti Budini. Prej so menili (Saria, Blatt Ptuj (1936) 32), da je ta cesta vodila iz Poetovione v Murso; Pahič, AV 15-16, 1964-65, 283 ss, pa je dokazal, da se je ta odcepila od savarijske pri Cunkovcih.
Mestne četrti. Tak potek cest so narekovali izoblikovanost prostora, Drava, most in trdnjava, hkrati s tem pa tudi mestni razvoj. Poetovio je sestavljalo več četrti, ki so vsaka zase prilagojene terenu in samostojno oblikovane; del mestnega jedra ob mostu pa so verjetno uničile omenjene menjave dravske struge. Skrajni zahodni rob naselbine ob cesti proti Celeji ne sega daleč čez današnji razcep cest v Maribor in Pragersko. Tam so bili ugotovljeni sledovi manjših stavb in delavnic (Schmidovo izkopavanje 1944, neobj.). Vzhodneje, in sicer v severnem delu Spodnje Hajdine so bili odkriti sledovi goste zazidave. Na parc. 1077, k. o. Hajdina, tik nad dravsko teraso, so bili najdeni temelji velikega skladišča (horrea), ob katerem je bil trg s stavbami iz 3. in 4. stoletja Schmid, ČZN 30, 1936, 134 ss, vidi v njih kurijo, baziliko in drugo); Saria, Blatt Ptuj (1936) 57 ss, pa meni, da ne gre za središče Poetovione, ampak je verjetneje, da je bil to eden izmed trgov, središče ene, mogoče poslovne četrti mesta. Nekoliko vstran se vrste manjše stavbe (na primer, parc. 1075, k.o. Hajdina). Med njimi so stala svetišča. Za to govorita Izidi posvečena votivna ploščica CIL III 15184 in malo svetišče Nutric (parc. 1078/1, k. o. Hajdina; Wiegand, JÖAI 18, 1915, Bb. 212 ss). Tudi pod dravsko teraso prav ob robu mesta je stalo nekaj svetišč; eno moremo razložiti kot Venerino in Volkanovo svetišče (CIL III 10875 in 14354, 36), drugi dve pa kot mitreja (tako imenovani prvi, manjši, je iz prve polovice 2. stoletja, drugi pa iz 3. stoletja). Mitreja so zgradili nameščenci ilirske mitnine (publicum portorium Illyrici), s katere nalogami moremo več kot verjetno povezati skladišče na terasi (Saria, Blatt Ptuj [1936] 57 ss). CIL III 10875 omenja templum Fortunae ter horrea v sektorju, imenovanem vicus Fortunae, tako bi se utegnila vsa četrt ali nje del tudi imenovati. Na več mestih so pod ruševinskimi plastmi, ki sodijo zvečine v 2. stoletje, še plasti s keramiko, delno pa tudi sledovi starejših lesenih stavb.
Analogne plasti iz 1. stoletja in ruševine poznejših zidanih stavb spremljajo glavno cesto tudi proti Zgornjemu Bregu; južno od nje se ne raztezajo posebno daleč, na sever se odrezane končajo na robu terase, le na parcelnem kompleksu 299 in 298, k. o. Zgornji Breg, kjer naredi Studenčnica ovinek, je videti, da tudi proti severu ti sledovi ne segajo posebno daleč od ceste (Jenny, MZK 22, 1896, načrt; Mikl, AV 11-12, 1960-61, 175). Nekaj desetin metrov vzhodneje se tik ceste plasti iz 1. stoletja in tiste pod ruševinskimi plastmi iz 3. in 4. stoletja okrepijo; tu je bila najdena pločevinasta etiketa z opreme centuriona 13. Gemine (parc. 395/1, k. o. Zgornji Breg); Mikl, AV 11-12, 1960-61, 156. Sicer kaže ves severni del Zgornjega Brega, zlasti prostor proti vzhodu sledove intenzivne zazidave. Ob cesti so plasti iz 1. stoletja in posamezni temelji, ki jih je mogoče datirati v 2. stoletje; v 3. in 4. stoletju pa so se na tem mestu razrasla obsežna stanovanjska poslopja z velikimi zimskimi in letnimi prostori, tlakovanimi z mozaiki. Ob teh stavbah so stala verjetno številna gospodarska poslopja in delavnice (Jenny, MZK 22, 1896, 1 ss. Skrabar, JbZK 2, 1904, 194 ss, in MZK 5, 1906, 225. Mikl, AV 15-16, 1964-65, 259 ss). Na tem mestu je skoraj vsaka gradbena faza nekoliko drugače orientirana; na parc. 289 je bilo odkrito sečišče cest v ostrem kotu in med njima v prav takem kotu zgrajen vogal stavbe. Stavbe bi nam mogle predstavljati stanovanjsko četrt mestnih veljakov iz 3. in 4. stoletja, s čimer se skladajo v tej četrti najdeni napisi (npr. v 3. mitreju ali na parc. 295). Med omenjenimi stavbami je stal 3. mitrej, zgrajen kot posvetilo častnikov in vojakov iz oddelkov 13. Gemine in 5. Makedonike v Galijenovem času. Poselitev proti jugovzhodu se je končala v osrednjem delu Zgornjega Brega, kjer sta bila odkrita oltarja, posvečena boštvu Drave (AIJ 267, 268); sondiranja na mestu te najdbe niso pokazala nobenih naselbinskih plasti več (parc. 337/1, k. o. Zgornji Breg); Skabar, JbZK 2, 1904, 214.
Vzdolž levega dravskega brega so v strugi pod muzejem - nekdanjim dominikanskim samostanom - večkrat našli rimske marmorne bloke (Gurlitt, MZK 16, 1890, 147; Premerstein, AEM 15, 1892, 46), znotraj stavbnega kompleksa nekdanjega samostana pa sledove stavb iz časa do konca 3. stoletja in del ceste, ki se je stopničasto spuščala skozi (pozneje nasuti) sedanji muzejski park k Dravi (Saria, ČZN 28, 1933, 119 in 128). Cesta, ki je vodila vzdolž Vičave, je bila v svojem južnem odseku tlakovana, ob njej pa so bili ugotovljeni temelji večjih stavb in tudi masivna zidna substrukcija poznejše utrdbe (ali svetišča; Skrabar, JbZK 2, 1904, 189, ter Saria, Starinar 1, 1922, 204). Nekoliko proti severu (parc. 455 in 456, k. o. Krčevina pri Ptuju) ugotovljeni veliki dobro zidani stavbni kompleks ima ohranjen gradbeni napis iz leta 103 (Mikl, VS 9, 1962-64, 183). Po vseh teh podatkih smemo iskati upravno središče civilnega mesta ravno pod Gradom in Panoramo. Vičava je bila zazidana daleč proti severozahodu, vse do mesta, kjer se Drava močno približa panoramskemu pobočju.
Stavbe, delno velikega obsega in solidno zidane, so pokrivale tudi vso Panoramo (Saria, Starinar 1, 1922, 193; Abramić, JÖAI 18, 1914, Bb. 89; Bratanič, AV 4, 1953, 361) do sedanje vurberške ceste. Na temenu griča je bila ugotovljena nekoliko nad svetiščem Kabirov tudi poznoantična utrdba (P. Korošec, Arheološka poročila [1950] 77).
Sledovi pozidave so ugotovljeni tudi v sedlu med Gradom in Panoramo in segajo do Grajene. Vrh grajskega griča je bil poseljen v vsej antiki, morda je stalo na njem svetišče (Šašel, Kronika 9, 1961, 124). V pozni antiki je bilo na Gradu pribežališče s krščansko baziliko in poznejšo utrdbico. Proti jugovzhodu na sedanjem Muzejskem trgu pod Gradom prenehajo stavbni sledovi nekako na prehodu v Prešernovo ulico; Saria je 1942 na tem mestu opazoval sledove palisad in nasipa, ki bi morda pripadali poznoantični mestni utrdbi (RE, s. v. Poetovio). Na Muzejskem trgu moremo zaradi nekaterih tu izkopanih spomenikov, domnevati 4. ptujski mitrej (iz 3. stoletja).
Vzdolž Prešernove ulice zaradi srednjeveške zazidave ni mogoče slediti antičnim stavbam; južno od Gradu so ugotovljive le na sedanjem Titovem trgu (opečni tlak z žigi 13. Gemine). Na mestu sedanje proštijske cerkve je verjetno stala starokrščanska bazilika, katere arhitektonske kose so našli pri urejanju trga.
V mesto sta vodila po dosedanjih ugotovitvah dva vodovoda, od katerih se je prvi, sezidan z opeko legije 13. Gemine, končeval na robu dravske terase na meji Zgornje in Spodnje Hajdine, drugi pa je iz povirja Grajene vodil v enakomernem padcu po severnem pobočju Panorame v mesto (Pahič, Šašel, AV 1, 1950, 204 ss). Vsekakor so mesto oskrbovali z vodo tudi vodnjaki. Kanalizacija je znana le po neznatnih segmentih, njenega sistema ni mogoče zasledovati.
Arheoloških dokazov, da bi bilo mesto v celoti obzidano, ni; mestna obramba se je v 1. stoletju omejila na utrdbe tabora, v poznejših obdobjih pa na morebitno utrditev naselbinskega predela pod Gradom, pribežališče na Gradu ter utrdbici na Panorami in Gradu.
Nekropole. Grobišča Poetovione so se širila v zgodnji in srednji antiki predvsem ob obeh cestah pred mestom - proti Celeji in proti Savariji - in ob tema vzporednih cestah. Največja in dobro znana zgodnjeantična nekropola je bila v Zgornji Hajdini vzdolž sedanje ceste na Pragersko; točen obseg še ni ugotovljen. V njej so bili žgani grobovi, delno s stelami legionarjev 8. Avguste in 13. Gemine, pa tudi skeletni grobovi v sarkofagih, delno datirani z novci v 3. stoletje. V tem grobišču so bili doslej najstarejši poetovionski grobovi; ugotovljen pa je tudi otoček skeletnih grobov brez pridatkov (na parc. 435/4 k. o. Zgornja Hajdina), verjetno iz pozne antike. Poznoantični skeletni grobovi, delno pokopani v zidane grobnice, vsi brez pridatkov, so bili izkopani tudi na robu mestne četrti na Spodnji Hajdini na parc. 1070/1, torej v delu mesta, ki je tedaj gotovo že opustel (Blatt Ptuj [1936] 57; Mikl, VS 9, 1962-64, 153). Grobišče na Hajdini so proti zahodu zaključevale danes že skoraj popolnoma uničene gomile (na primer, parc. 4425/4 k. o. Hajdina), delno z rimskimi žganimi grobovi (Blatt Rogatec [1939] 27; gradivo hrani PM Ptuj).
Manjše grobišče je bilo ob stranskih cestah ob robu mestne četrti v osrednjem delu sedanjega Zgornjega Brega in ob sedanji Ljubljanski cesti proti sv. Roku, tudi iz zgodnje antike. V 4. stoletju pa je nastalo razmeroma močno grobišče na mestu opuščenih stavb v vsem severnem delu Zgornjega Brega s središčem na parc. 290 in 293.
Na levem dravskem bregu je glavna nekropola spremljala cesto proti Savariji onkraj Grajene. Od tod je znano veliko število žganih grobov, pretežno iz 2. stoletja, posamezne stele, pa tudi poznejši skeletni grobovi, delno v sarkofagih iz apnenca. Grobišče je bilo tudi vzdolž današnje Prešernove ulice, a je zaradi srednjeveške zazidave le malo znano. Ni pa bilo nepomembno, sedeč po posameznih izkopanih grobovih in po velikem nagrobniku duumvira iz 2. stoletja, imenovanem "Orfejev spomenik", ki stoji verjetno prav blizu svojega prvotnega mesta na sedanjem Slovenskem trgu. Grobišče z žganimi in skeletnimi grobovi, delno sarkofagi, je spremljalo tudi sedanjo Ljutomersko cesto. Proti severu je bila nekropola ob cesti proti Savariji precej razsežna, kot priča posamičen grob v Rabelčji vasi (Mikl, AV 11-12, 1960-61, 174), medtem ko sta bila na Mestnem vrhu najdena nagrobnika verjetno pripeljana iz mesta, glej Blatt Ptuj (1936) 20. Proti vzhodu se je grobišče končalo nekako na Rogoznici, kjer sta bila najdena pri nekdanjem prehodu čez progo krščanska bronasta svečnika, verjetno iz pokopališke kapele (CIL III 4098; Saria, Blatt Ptuj [1936] 44). Še nasproti nekdanjega pokopališča bolnice na Rogoznici je bilo mogoče večkrat ugotoviti grobove iz 2.-4. stoletja, a to grobišče je verjetno že grobišče kakega drugega predmestnega zaselka. V opuščenih mestnih delih so v poznejših obdobjih antike pokopavali tudi na levem bregu Drave. Tako je mogel Saria ugotoviti grobove z novci iz časa prve tetrarhije že v kompleksu dominikanskega samostana; tudi na Panorami je bilo izkopanih več skeletnih grobov brez pridatkov, delno obloženih s kosi rimskih spomenikov, in zidanih grobnic (Blatt Ptuj [1936] 41; P. Korošec, Arheološka poročila [1950] 78 ss).
Topografskih podatkov v antičnih pisanih virih skoraj ni. Omeniti je treba le navedbo pri Ammijanu Marcellinu (14, 11, 20) palatium extra muros, kjer so zgrabili Konstancija Galla. Schmid (BRGK 16, 1925-26, 221) domneva, da bi bogate mestne vile na Zgornjem Bregu mogle predstavljati palatium, ker so bile že zunaj mestnega jedra.
Neposredna okolica Poetovione ni sistematično raziskana, vendar poznamo vsaj lokacijo nekaterih zaselkov in vil. Eno je odkril Abramić na začetku savarijske nekropole na parc. 143, k. o. Ptuj, pod mestnim pokopališčem (neobj., prim. Jutro, 11. 9. 1937). Ta kompleks sodi skoraj še v strnjeno mestno zazidavo. Nekoliko bolj severno ob Grajeni so na parc. 506, k. o. Krčevina, našli sledove stavb predmestnega zaselka in pripadajočega grobišča, datiranega pribl. do srede 2. stoletja (Blatt Ptuj [1936] 44). Stavbne sledove so našli tudi proti jugu, pri pristavi na Ristovcu (Blatt ptuj [1936] 66) ter blizu graščine v Turnišču (glej tam).
Bibliografijo k arheologiji Poetovione objavlja Baš, ČZN 28, 1933, 242; topografsko jo je obdelal Saria, Blatt Ptuj (1936) 28 ss, in Blatt Rogatec (1939) 24 ss (prim. tudi njegov članek v RE, s. v. Poetovio). Napisi so zbrani v CIL III, AIJ in ILJug. Prim. tudi Skrabar, JbZK 2, 1904, 194 ss. Saria, Starinar 1, 1923, 191. Abramić, Poetovio (1925), in JÖAI 18, 1914, Bb. 89 ss. Schmid, ČZN 30, 1935, 129 ss. Klemenc, Ptuj (1950). Bratanič, VHAD 56-59/1, 1954-57, 156, in AV 5, 1954, 361 ss. Mikl, AV 11-12, 1960-61, 153 ss.
Srednji vek. Na Spodnji Hajdini (parc. 1133, k. o. Hajdina) so 1907 slučajno odkopali tri staroslovanske skelete; Skrabar je nato izvedel manjša izkopavanja, ki so dala v celoti 20 grobov, planih, skeletnih, pokopanih v nepravilnih vrstah in obrnjenih proti vzhodu. Grobovi so imeli pridevke belobrdskega in ketlaškega kulturnega kroga, predvsem nakit. Gradivo hrani PM Maribor, inv. A 2415-2463.
Leta 1909 so pri urejanju grajske ploščadi (turnirskega prostora) na Ptujskem gradu zadeli na nekaj grobov s pridatki; manjše raziskovanje je odkrilo 66 pokopov s pridatki, ki so značilni za ketlaški kulturni krog. Večje raziskovanje tega grobišča je v letih 1946 in 1947 vodil J. Korošec; odkritih je bilo še 311 pokopov, od tega 139 s pridatki. Grobovi so bili v vrstah, opaziti je bilo poleg nakita tudi nekaj orožja, orodja, ostrog. V grobišču sta bili tudi dve sočasni ognjišči. Del gradiva kaže značilnosti belobrdskega kulturnega kroga.
V srednjem delu grajske ploščadi je bil pri omenjenih izkopavanjih 1946-1947 odkrit objekt, ki je meril 11,3 x 9 m; vkopan je bil v antične in prazgodovinske ruševinske plasti, v njegovi neposredni bližini ni staroslovanskih grobov. Po interpretaciji J. Korošca gre za staroslovensko svetišče iz 7. stoletja, o čemer se je razvila diskusija, ki je pokazala številne šibke točke. Nasipi, ki so vidni na severni strani grajskega hriba, spadajo v poznejši srednji vek (J. Korošec, AV 2, 1951, 207).
Na temenu Panorame je bilo pri izkopavanjih 1948 najdenih 11 skeletnih grobov brez grobne konstrukcije in orientacijskega reda. V enem so bili najdeni staroslovenski uhani ketlaškega tipa; pridatki v drugih grobovih pa bi utegnili spadati v zgodnji srednji vek ali pa še v pozno antiko.
Skrabar, MHS 8, 1910, 119 ss, ter MAGW 42, 1912, 335 ss. Saria, Blatt Ptuj (1936) 62 ss. J. Korošec, Staroslovenska grobišča (1947). Isti, Ptuj (1950) in Slovansko svetišče na Ptujskem gradu (1948). P. Korošec, Arheološka poročila (1950) 75 ss.
