Opis:
Iz Drnovega ali njegovega ožjega območja izvira mlajšebronastodoben meč (NM Lj, inv. P 3333), ki ga objavljajo Deschmann, Führer (1888) 82. Müllner, Typische Formen (1900) 7 in 9 (ki omenja tudi sulično ost). Schmid, Carniola 2, 1909, 115. Ložar, Vodnik (1931) 33, in GMS 14, 1933, 48. Gabrovec, Dolenjska (1956) 14 (ki govori o dveh mečih). Nekaj drobnih predmetov KŽG; glej P. Petru, VS 8, 1960-61, 66, z risbo, in Müller - Karpe, Chronologie (1959) 76. Nekaj predmetov iz mlajšega latena, prim. Ložar, GMS 15, 1934, 74, ter štirje keltski srebrniki vzhodne skupine, Schmid, Bericht - Rudolfinum, 1906, (1907) 41. V latensko fazo spada tudi nastanek keltskega opida Neviodunum, iz katerega se je pozneje razvil rimski municipij Flavium Latobicorum Neviodunum (omenjajo Ptol. G. II 14, 4. Tab. Peut., It. Anton. 259. Anon. Ravenn. 4, 20 ter napisi CIL III 3919. 3921. 4616 = 11322, 4618) in katerega lokalizacija v Drnovo že od Katančiča dalje (Specimen philologiae et geographiae Pannoniorum [1796] 103, in 182) ni več sporna (podrobnosti glej Saria, RE, s. v.). Njegovo administrativno področje je segalo do Save (naravna meja), Gorjancev (naravna meja) in Stične (CIL III 4616 = 11322).
Neviodunum so že v srednjem veku močno razkopavali, kot je videti, zaradi pomanjkanja stavbnega kamenja na krški ravnici; na to kaže vrsta jarkov, ki so ostali za izkopanimi temelji. Izkopavanja zbiralcev starin in muzejev so delno evidentirana od 19. stoletja dalje, objavljena pa so vsa nezadostno. Za dobo pred letom 1846 jih je nekaj omenil Costa, MHK 1, 1846, 15, glej tudi Deschmann, MZK 12, 1886, 19. Med leti 1857 - 1861 je za Rudolfinum raziskoval Leinmüller, MHK 17, 1862, 36 (z načrtom). Lastno zbirko iz tega področja, predvsem novcev, je objavil F. Jarc, v delu Zbirka rimskih novcev (1883) 3 ss, kjer navaja tudi nekaj izkopavanj in topografskih podatkov. Z letom 1883 pa je pričel intenzivno razkopavati Pečnik, ki je opravljal to delo, kot je videti, kar deset let. Izkopanine je v glavnem prinašal v NM Lj, pretežno izvirajo z nekropol, nekaj pa tudi iz naselja samega. Zapiski in drobna sprotna poročila so izhajala v tedanjih glasilih. Prim. Pečnik, MZK 15, 1889, 278 ss; LZ 10, 1890, 382 (omenja, da je izkopal več ko 3000 grobov); DiS 5, 1892, 30 in 126; pregleden je njegov rokopisni povzetek Beschreibung Neviodunums (hrani DAS), ki mu je priložena tudi sumarna arheološka karta. Prim. tudi Deschmann, MZK 12, 1886, 19 ss; Führer (1888) 99 in pass. Bezlaj, Črtež rimskega mesta Neviodunum, LZ 8, 1888, 504 ss. Predvsem pa Rutar, LMS 1889, 60; LMS 1890, 118, in 1891, 195, ter MZK 17, 1891, 139 in 196. Poslej posebna izkopavanja niso spričana vse do 1960, ko je Zavod za spomeniško varstvo SRS pričel s sistematičnimi letnimi izkopavanji, ki jih je vodil P. Petru s sodelavci (letna poročila VS; glej predvsem P. Petru, Knez, Uršič, Poročilo o raziskovanjih suburbanih predelov Neviodunuma v letih 1960 - 1963, AV 17, 1966, 469 ss). Izkopanine in najdbe so nakopičene predvsem v NM Lj, inv. R 1 - 1442, 2500, 2502 - 2507, 2595 - 2596, 2646, 2803 - 2805, 2861, 2908 - 2909, 3886, 6912; v graškem Joanneju, inv. 28618 - 28619, 33508 - 33519, 35648, 55444; v PM Celje, inv. 86, 155, 168, 280, 428 - 429, 484, 620, 764, in v PM Brežice, inv. 1 - 6, 8 - 9, 20 - 32, 35 - 37, 105, 134.
Kolikor je danes ugotovljivo, je sklenjen mestni areal segal na severu do stare savske struge, kjer je bil izkopan zidan pristan (P. Petru, VS 8, 1960 - 61, 204 ss in 241 ss. Arh. pregled 2, 1960, 94 ss, in 3, 1961, 68 ss), na vzhodu ga omejuje današnja živa meja na ledini Groblje (parc. 724 k. o. Drnovo), na zahodu je segal do roba današnje vasi (odcep ceste na krško), na jugu do vaških pašnikov; obseg je približno 200 x 200 m. Mestni cardo maximus je identičen z rimsko cesto Emono - Siscia vzdolž stare savske struge; ob njej je bil forum, prejkone na parc. 12 in 12/1 (neobjavljena izkopavanja). O termah na tem arealu ob odcepu ceste proti Cerkljam (s kloako napeljano v savsko strugo) poroča Leinmüller, n. m. Nedaleč od tod je kmet A. Horšen zadel na rimske kletne oboke (?) (glej Costa, n. m.), na neko stavbo pa tudi posestnik J. Mlakar v svojem sadovnjaku (Costa, n. m.); poleg cerkve so ugotovili suspenzuro (Pečnik, Beschreibung Neviodunums), na ledini Groblje ostanke lesenih poslopij (Hitzinger, MHK 13, 1858, 49) in analogne gradnje na parc. 15/2 (last A. Jurišič), glej P. Petru, VS 8, 1960-61, 204 ss. Del večje stavbe s hlevom je stal zahodno od prejšnjih na parc. 20 - 22 (last V. Bevc), P. Petru, n. m.
Nekropole: 1. zahodna ob cesti na Veliko vas, 2. jugozahodna ob dveh krakih kolovoza na Cezeno, 3. južna ob cesti na Gorico, 4. jugovzhodna ob cesti proti Cerkljam, 5. vzhodna ob poti v Mrtvice. Vsaka je bila doslej ugotovljena nekaj sto metrov v dolžino, nobena še ni topografsko zaključena (zato glej tudi navedene kraje). Njihov časovni razpon sega od 1. do 4. stoletja, tipološko so spričane skoraj vse variante, zelo redki so pokopi v sarkofagu, neviodunska posebnost pa so zidane grobnice s freskami, ki kažejo delno dokumentirane prizore (Deschmann, n. n. m.).
V predmestnem področju in v arealu nekropol so bile ugotovljene tudi posamične stavbe, delno obrtniške delavnice (Pečnik, Beschreibung Neviodunums), predvsem ob cesti proti Veliki vasi in ob križišču poljskih poti na Gorico; sporadično tudi kloake, obokana na parc. 156/2 k. o. Gorica (P. Petru, VS 7, 1958 - 59, 329), druga vzhodno od cestnega odcepa v Cerklje (omenja Pečnik, Beschreibung Neviodunums). Na več mestih so bile ugotovljene lončarske peči, npr. ob cesti na Veliko vas (k tej in k lokaciji drugih v 19. stoletju ugotovljenih glej Pečnik, n. n. m.), v tem sektorju tudi na parc. 90/6 k. o. Drnovo (P. Petru, Knez, Uršič, AV 17, 1966, 476 ss z dokumentacijo).
Doslej je bilo v mestu in območju ugotovljenih kakih osem rimskih vodnjakov; v 2. stoletju je bil zgrajen vodovod, ki je dovajal vodo vrelcev, zajetih pri vasi Izvir v Gorjancih (glej tam). V Drnovem izkopani rimski napisi so naslednji. CIL III 3919 (žrtvenik), 3924 + add. p. 1044 (počastilni napis vladarja Trajana, oba vzidana v Mokriškem gradu); 10802 (žrtvenik) in nagrobniki 10805 = AIJ 249, 10812 = AIJ 248, 10813, 10817 (vsi v NM Lj, slednji po AIJ, str. 109 pogrešan, in vsi iz vzhodne nekropole); dalje, žrtvenik Fortuni (P. Petru, VS 8, 1960 - 61, 204 ss) in še nekaj odlomkov. Med ponaredbe prištevajo rimska nagrobnika CIL III 361+ in 362+. Morda izvirajo iz Drnovega tudi v Leskovcu vzidani spomeniki, nagrobnik iz Gorice, Velike vasi; Saria domneva to tudi za kamen v Mokricah CIL III 3932 = AIJ 247. Iz neviodunskega območja sta tudi miljnika CIL III 4620 + 11319; Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 36, št. 10 (glej Velika vas), in AIJ 599.
K zgodnjekrščanskim najdbam spada - poleg nekaj oljenk - samo fibula s kristogramom (NM Lj, inv. R 89); k svetniškim legendam, ki jih v glavnem neupravičeno povezujejo z Neviodunom, glej Lapajne, Krško in Krčani (1894) 16 ss. V obdobje preseljevanja spadata grob, ki ga objavlja Stefan, Das Joanneum 6, 1943, 57, in cikadna fibula, glej Vinski, Jahrbuch RGMZ, Mainz, 4, 1957, 140, št. 15. Deschmann, MZK 12, 1886, 24, omenja staroslovanski grob.
