Opis:
Prazgodovinski naselbini na skalnem grebenu v sotočju Kokre s Savo (Gabrovec, Mesto Kranj v prazgodovini slovenskega ozemlja. 900 let Kranja [1960] 11 ss) je sledila rimska - zgodovinarji 18. in 19. stoletja (Linhart, Radics, drugi) so jo napak enačili s poštno postajo Santicum, ki leži ob cesti Aquileia - Virunum -, v kasni antiki nedvomno utrjena (Valič, Kranj z okolico v rimski dobi. 900 let Kranja [1960] 38 ss). Anonimni geograf iz Ravene jo v 9. stoletju na osnovi starejših virov imenuje Carnium (221, 17), slovensko Kranj (danes splošno privzeta, čeprav še nedokazana lokalizacija). Že v 10. stoletju, meni Žontar, Zgodovina mesta Kranja (1939) 12, je računati da je na tem mestu stala nemška utrdba Creina.
Sledovi halštatske poselitve
Ti sežejo od pokopališča pri sv. Križu (danes Prešernov gaj) mimo Mladinskega doma (sklop nekdanjega Marijanišča in Sirotišnice, danes Obrat družbene prehrane na Stritarjevi) in občinskih hiš vse do odcepov Koroške (prej Blejske) in Ceste JLA (prej Jezerske) ter Ceste Staneta Žagarja (prej Golniške) in Jezerske ceste. To je prostor sklenjenih skupin starejše halštatske nekropole, ki je bila ugotovljena na naslednjih točkah: a) pokopališče (Sv. Križ - Prešernov gaj): večji del areala, posebej ob južnem zidu, ter po njivah južno in zahodno od njega. Müllner, Argo 2, 1893, 95 ss. Mauring, DiS 6, 1893, 463. IMK 18, 1908, 80. Schmid, Carniola 1, 1908, 213, in 2, 1909, 154. Žmavc, MZK 7, 1908, 313. b) Pristava pivovarja Mayrja tik zahodno ob pokopališču: gradnja kleti 1893. IMK 3, 1893, 80. Pečnik, IMK 14, 1904, 127 ss. c)Kompleks Sirotišnice (in Marijanišča, Mladinskega doma na Stritarjevi cesti): grobovi in najdbe pri kopanju stavbnih temeljev, na vrtu, pri postavljanju ograje. Mantuani, Poročilo - Rudolfinum 1909 in 1910 (1910) 5 in 10, ter Carniola 2, 1911, 131. Schmid, WPZ 1, 1914, 136 (prim. tudi 14, 1927, 105); Eiszeit und Urgeschichte 7, 1930, 111 (trinožnik) in Etnolog 4, 1931, 244. Prim. tudi G. v. Merhart, BRGK 37 - 38, 1956 - 57, 132. d) Gosposvetska 1, Župančičeva hiša; Najdbe na vrtu v letih 1914 in 1939. Jutro, 20. 4. 1939 (Nova odkritja v Kranju) in 18. 4. 1940 (Grobišča Ilirov odkrivajo davno zgodovino Kranja). Slovenec, 16. 4. 1939 (Starinske najdbe v Kranju). Prim. Kastelic, Bled (1950) 12. F. Stare, AV 5, 1954, 112 ss. e) Stičišče Ceste JLA (Jezerske) in Ceste Staneta Žagarja (Golniške): 1953 pri kanalizacijskem kopanju. Stare, n. n. m. GM Kranj, inv. A 623 - 630. f) Prahova vila, stavbni kompleks. Ložar, GMS 20, 1939, 180. Prim. tudi Slovenec, 16. 4. 1939. Jutro, 20. 4. 1939 ter 18. 4. 1940. Kastelic, Bled (1950) 12. g) Prešernova kavarna (50 m od Prahovega zemljišča): 1939 izkopaval Ložar, GMS 20, 1939, 180. Prim. Jutro, 24. 8. 1939 (Nova ilirska grobišča v Kranju). h) Občinske stavbe. F. Stare, AV 3, 1952, 298 ss.
Mlajša nekropola halštatskega obdobja je bila na Lajhu, na savski terasi pod Pungertom, tj. od savskega mostu do sotočja s Kokro. Glej MMK 18, 1905, 91. Schmid, JfA 1, 1907, 55 ss (prim. Jeršinović, LZ 28, 1908, 120) in Žontar, Kranj (1939) 4.
Starejši halštatski nekropoli pripadajočo naselbino domneva Schmid (Žontar, Kranj [1939] 4) v bližini kokrskega mostu, mlajši pripadajočo pa v območju farne cerkve, kjer so bili pri odkopavanjih staroslovanske nekropole 1953 odkriti nepomembni keramični ostanki iz naselbine (hrani GM Kranj; glej Gabrovec, 900 let Kranja [1960] 16, in Kastelic, prav tam 42).
Latenski sledovi
a) Med omenjenim kompleksom pokopališča (Prešernov gaj) in Sirotišnice (na Stritarjevi cesti), podrobneje nelokalizirano. Glej KLDB, 240, in Schmid v Žontarjevi Zgodovini mesta Kranja (1939) 4; Žontar, ib. 10; predvsem pa Schmid, Carniola 2, 1909, 154. b) Stavbni kompleks Prahove vile: grobovi. Kastelic, Bled (1950) 12; Gabrovec, 900 let Kranja (1960) 21. c) Območje farne cerkve: na prostoru staroslovanske nekropole so našli tudi posamezne latenske fibule (GM Kranj). Kastelic, 900 let Kranja (1960) 42. d) Na Lajhu je zgodnjesrednjeveška nekropola uničila tudi latenskodobno, o kateri poročajo le sporadični ostanki. Schmid, JfA 1, 1907, 55 ss (prim. Jeršinović, LZ 28, 1908, 120) in pri Žontarju, Kranj (1939) 4. Gabrovec, 900 let Kranja (1960) 14 ss.
Rimska najdišča
Antike iz Kranja (podrobneje nelokalizirano) omenja že Muchar, Noricum I (1825) 289; novce Hitzinger, Novice 14, 1856, 26; JJ 1871, 22, ter Pichler, Repertorium II (1867) 2, spodaj (avgustejske); zgodnjerimske fibule Ložar, Vodnik (1931) 77. Iz Kranja (ali z območja) je tudi v NM Lj hranjeni nagrobnik AIJ 215 = CIL III 3892 + p. 1736 (nagrobnik AIJ 216 = CIL III 3895, ki je vzidan na južni steni hiše Titov trg 5, sodi v Mengeš, glej tam).
Naselje domneva Žontar, Kranj (1939) 19, na Pungertu; njegovi nekropoli prisoja najdbe s severnnega roba današnjega naselja (str. 4), ki jih šteje pa Rutar, MZK 20, 1894, 184, še v prazgodovino.
Titov trg (prej Mestni trg): na obeh straneh, tj. pri Mestni hiši (zdaj Gorenjski muzej, Titov trg 4) in na dvorišču Pavšlarjeve hiše (Titov trg 18) so izkopali rimske grobove. Žontar, Kranj (1939) 11. Valič, 900 let Kranja (1960) 33.
Titov trg 4 (nova tržnica): v sondi rimski novec (GM Kranj). Prim. Valič, VS 7, 1958 - 59, 344.
Stritarjeva 8, severovzhodni vogal: rimski grob (najdbe v NM Lj). Valič, 900 let Kranja (1960) 33.
Pristava pivovarja Mayrja tik zahodno ob pokopališču: rimski grobovi. Pečnik, IMK 14, 1904, 128. Tiberijev bronast novec s kompleksa Sirotišnice omenjata Žontar, Kranj (1939) 10 in 431, in Saria, Carinthia I 132, 1942, 101.
Tomšičeva 2, na vrtu: dupondij vladarja Trajana. Numizmatični vestnik III/3, 1960, 91.
Iz savske struge v bližini mostu je denarius kovničarja C. Vibius Pansa (89 - 88 pred n. š.); Numizmatični vestnik III/3, 1960, 90.
Zgodnji srednji vek
Na savski terasi pod Pungertom je na ledini z značilnim imenom "Na Lajhu" (parc. št. 395, 397, 404, 406, 407, 409/1, 423/1) zgodnjesrednjeveška nekropola, od katere je bilo odkritih več kot 750 grobov. Izkopani so bili med leti 1890 - 1905, priložnostno tudi ob zravnavanju zemljišča za ureditev Pavšlarjevega vrta (Pavšlar je bil lastnik večine tu naštetih parcel), pri poglabljanju njegove kleti, pri popravljanju okrajne ceste na Čirčiče in na dekanovem (cerkvenem) vrtu, delno pa pri izkopavanjih, ki sta jih organizirala Rudolfinum v Ljubljani in Naturhistorisches Museum z Dunaja. Izkopanine so se delno porazgubile, nekaj pa jih hranita navedena muzeja.
Nekropola znanstveno še ni ovrednotena; Narodni muzej pripravlja študijski katalog. Grobovi spadajo v 6. (konec 5. ?) in v začetek 7. stoletja, njih etnična pripadnost ni ugotovljena soglasno. J. Werner, ki je v studiji Die Langobarden in Pannonien (1962) doslej najtemeljiteje preučil material, ugotavlja (str. 121 - 130) predvsem, da je langobardskodobna in da je med grobovi Langobardov (predvsem iz druge polovice 6. stoletja) silno veliko staroselcev, iz časa pred 548 pa tudi nekaj Vzhodnih Gotov. Kranjska nekropola se razlikuje tako od panonskih langobardskih kakor tudi od tistih ob italskih kastelih. Pripadajoča naselbina ali utrdba ni bila odkrita.
Iz obilne literature so najvažnejša naslednja delna poročila: Žmavc, JbZK 2, 1904, 233 ss (ki je hkrati najboljše v svoji vrsti). Schmid, Korrespondenzblatt der deutschen anthropologischen Gesellschaft 36, 1905, 100 ss, in JfA 1, 1907, 35 ss. Neumann, MZK 26, 1900, 135 - 141. Szombathy, MZK 1, 1902, 226. Riegl, JbZK 1, 1903, 217 ss.
Zapiski: IMK 8, 1898, 220 ss, in 10, 1900, 143. Rutar, MZK 26, 1900, 106 ss, in 27, 1901, 170. Müllner, Argo 9, 1901, 156 (omenja follis Konstantina I. [306 - 337], Konstansa [333 - 337 - 350], zlatnik vladarja Zena [474 - 491], dva srebrnika Teoderika [493 - 526], dva srebrnika Atalariha [526 - 534] in zlatnik Justina II [565 - 578], ki ga ima v mislih verjetno tudi Schmid, Carniola 1, 1908, 4). Much, MZK 1, 1902, 45 ss, in 3, 1903, 332. Szombathy, MZK 3, 1904, 135 ss. MMK 17, 1904, 50 ss in 195 ss. Pečnik, IMK 14, 1904, 128. MMK 18, 1905, 81 ss, in 19, 1906, 60 ss. Schmid, Carniola 1, 1908, 17, in 2, 1909, 155. Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 12. FÖ 1, 1930 - 31, 81. Ložar, Vodnik (1936) 75 ss. Mal, Probleme aus Frühgeschichte der Slowenen (1939) 22 ss. Rus, GMS 20, 1939, 152 ss. Das Joanneum 2, 1940, 14 ss. Ložar, ZUZ 17, 1941, 128. Dinklage, Germanenerbe 6, 1941, 69 ss. Egger, Carinthia I 131, 1941, 360. Stefan, Das Joanneum 6, 1943, 86 ss. J. Korošec, AV 6, 1955, 150. Kastelic, ZČ 6 - 7, 1952 - 53, 100, in 900 let Kranja (1960) 39 ss. Vinski, AV 11 - 12, 1960 - 61, 225 ss.
Pregled vseh rokopisnih omemb in poročil v zvezi z Kranjem imata NM Lj in Inštitut za arheologijo SAZU. V NM Lj so evidentirane naslednje izkopanine iz Kranja: inv. 3627 - 3727, 3873 - 3879, 3917 - 3929, 3936 - 4099, 5000 - 5240, 6664, 6918 - 6922, 8001 - 8002, 8064 - 8065, 8130 - 8137, 10152 - 10153, 10291 - 10322, 10332 - 10389, 11777; NM Dunaj pa hrani inv. 36498 - 36509, 37596 - 37625, 62897 - 62980.
Titov trg; na južni strani farne cerkve je bilo 1953 izkopanih 308 skeletov. Nekropola je bila omejena proti jugu (kjer seže do sredine trga), na druge strani še ne, vidno pa je, da sežejo skeleti tudi pod poznogotsko cerkveno stavbo. Med skeleti (pokopališče je bilo v rabi do reforme Jožefa II.) jih je večje število karolinških, po pridatkih spadajo k posebni skupini ketlaškega tipa; le eden med njimi seže v dobo preseljevanja (Kastelic, 900 let Kranja [1960] 46). O nekropoli še ni poročila, ker še ni do kraja raziskana (gradivo hrani GM Kranj); prim. Otorepec, Kronika 1, 1953, 212. Kastelic, Prešernov koledar 1954, 78 ss, in predvsem 900 let Kranja (1960) 42 ss. P. Korošec, ZČ 15, 1961, 158 ss.
