Opis:
Hiša posestnika V. Šribarja. Ob poljskih delih na njivi za hišo so zadeli na žgan grob iz zgodnje faze KŽG (žaro hrani PM Brežice, inv. 275). F. Stare, VS 7, 1958 - 59, 319 z risbo. Morda izvirajo iz območja tega najdišča žarnogrobiščni in halštatski predmeti, ki jih je pridobil PM Celje "z Bizeljskega" (inv. 173 - 176 ter 252 - 258), oziroma Joanneum v Gradcu (inv. 6466, gl. tudi JJ 77, 1889, 22) z oznako "ob Sotli".
Na vrtu M. Šribarja, št. 77, v izkopani halštatski gomili našli dve situli (F. Stare).
Na prostoru pod zaselkom Kopice (tudi Kupce) predvsem med Orešjem in Sotlo, leži ca. 15 oralov velik rimski ruševinski kompleks - ljudstvo pripoveduje o pokopanem mestu "Trojna" (I. Orožen, Dekanat Drachenburg [1887] 410) - z ledinskima imenoma "V zidju" (in podobno) in v severnem sektorju "Stare šance". Ruševine so že od nekdaj izkoriščali kot kamnolom; Müllner, MZK 4, 1878, XC, piše, da sta iz njih zgrajena samostan Klanjec in grad Novi dvori. Ob terenskem ogledu je ugotavljal - predvsem v kompleksu "Stare šance" - kanalizacijsko mrežo, proti Sotli okope (ki jih je imel za naplavine), izvedel za vrsto priložnostnih najdb, npr. uničene latinske napise, ugotovil razne ostanke materialne kulture in novce, tudi zlatnike, Hadrijana, Trebonijana Gala ter druge iz 3. in 4. stoletja; v hiši posestnika Pristeliča, Orešje 12, je videl odlomek vzidanega rimskega reliefa (zdaj NM Lj, glej Ložar, GMS 11, 1930, 33, in ZUZ 16, 1939 - 40, 67) Leta 1928 so domačini presekali suspenzuro (Saria, Blatt Rogatec [1939] 15). Po nalogu Celjskega zgodovinskega društva je tod pričel izkopavati prof. I. Mlinar 1938 in 1939. Na dvorišču posestnika A. Zagmajstra, Orešje 85, je odkril temelje dveh rimskih poslopij, ometanih, opremljenih delno s suspenzuro, mozaičnimi tlemi in kanalizacijsko mrežo. Po izkopaninah sodeč (žrmlje, fibule, ključi itd.), predvsem pa po 70 novcih, sta poslopji kasnoantični. Saria, n. n. m., in prof. Mlinar ustno; prim. tudi arhiv Muzejskega društva v Celju 1937 - 1940. Verjetno so s tega najdišča rimski novci, ki jih je 1901 pridobil PM Celje (glej Zuwachs - Inventar, št. 206, 295 ter 306). Mlinar, ČZN 1, 1965, 64 ss.
Severno od Orešja so vrhovi Kaštej, Straža in Sv. Marjeta, kjer so menda prav tako našli arheološke starine (zapisal P. Petru).
