Opis:
Vhod v jamo se odpira na vzpetini Preval med Škocjanom in Danami, in sicer 1020 m in 219° SW od cerkve v Škocjanu ter v nadmorski višini 447 m. Katastrska št. DZRJS 1094.
Ob vznožju nasipnega stožca na dnu brezna so pri speleoloških raziskovanjih leta 1910 slučajno odkrili osem moških in tri ženske skelete, stare 18 do 40 let s pridatki. To in naslednje leto jih je odkopal J. Szombathy (Szombathy, MPK 2, 1912 - 13, 170. Battaglia, Alpi Giulie 25, 1924, 124, in Atti Mus. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 16, 41. Leben, Acta carsologica 2, 1959, 238). Eden od okostnjakov je imel na ročnih falangah bronasta spiralna prstana, ob njem pa so ležale: bronasta situla kurdskega tipa z vrezanim paleovenetskim napisom na ojačanem robu ustja, certoška fibula, pinceta in manjša bronasta zapestnica. Ob drugih okostjih so našli še bronaste in železno sulično konico, srp, fragmentirano bronasto posodo, gumbe, železno plavutasto sekiro in nekaj črepinj glinastega posodja.
Antropološke analize in primerjave ostankov človeških kosti datirajo pokojnike v 5. in 4. stoletje (Battaglia, Atti del XIII. Congr. Geogr. Ital., Udine [1938] vol. 2, 291, in Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 13, 1939, 165, 187. Corrain in Rendina, Atti Ist. Veneto, classe di sc. mat. e nat. 119, 1960 - 61, 61). Točno datacijo nam omogočajo predvsem pridatki ohranjenega okostja, ki predstavljajo zaključeno grobno najdbo končnega halštatskega obdobja, oziroma njeno Ha D2 - D3 stopnjo. Bronasto vedro kurdskega tipa iz te jame je F. Stare pomotoma pripisal drugemu najdišču - Jami II. na Prevalu in jo zato tudi previsoko datiral v starejše obdobje žarnih grobišč (F. Stare, Zbornik fil. fak. Ljubljana 2, 1955, 115 in tab. II, 10). Naše vedro je treba primerjati s tistim z Magdalenske gore (istotam, tab. III), ki predstavlja mlajšo varianto tega tipa bronastih veder. Tudi tipološka primerjava z drugimi situlami venetskega tipa in razlaga napisa samega (Ostiar ali Ostiari) opredeljujeta posodo v 5. stol. pr. n. š. (Lejeune in Guida, La Parola del Passato 104, 1965, 363, 369). Tako so vse najdbe v jami časovno enotne.
Najdbe hranita NM Dunaj in Tržaški muzej. Jama se v literaturi omenja še kot: Okostna jama, Grotta degli Scheletri, Grotta delle Ossa in Die Knochenhöhle.
