Opis:
Nekaj vstran od jame I. na Prevalu, 950 m in 4° N od vasi Dane, se v nadmorski višini 230 m odpira vhod v 47 m globoko brezno, ki se na dnu razširi v obsežno podolgovato dvorano. Katastrska št. DZRJS 1095.
Pod vhodnim breznom so meter globoko v nasipnem stožcu odkrili tanko humozno plast (deb. 0, 20 m), ki je hranila na stotine bronastih predmetov, ostanke lesnega oglja in ožganih živalskih kosti, pa nobenih ostankov keramike ali človeških kosti. Izkopavanja je vodil J. Szombathy v letih 1910 - 1911. Kovinski predmeti so bili zlomljeni, zviti in deloma staljeni in jih smemo šteti za najdbe obrednega depoja (Szombathy, MAGW 42, 1912 [98] in MPK 2, 1912 - 13, 130. Sticotti, Arch. Triestino 34, 1911, 213. R. Battaglia: Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 16; Boll. Mus. Civ. di Padova 44, 1955 [1956] 16, in Atti del V. Congr. Naz. di Speleologia, Salerno [1951] 69. Leben, Acta carsologica 2, 1959, 240). Med najdbami je moč prepoznati precej predmetov in je prav, da jih ponovno naštejemo:
220 suličnih konic,
10 železnih suličnih konic,
22 bronastih suličnih tulcev,
3 bronaste sekire s krilci,
17 bronastih tulastih sekir,
11 bronastih mečev,
6 fragmentiranih rezil bronastih mečev,
1 železen meč,
3 gumbaste glavice bronastih čelad,
6 bronastih ornamentiranih ploščic,
3 bronaste čelade z grebenom italskega tipa (16 fragm),
150 majhnih bronastih zakovic,
28 majhnih bronastih ploščic,
66 okroglih bronastih gumbov,
5 pločevinastih okovov,
8 bronastih nožev z ukrivljenim rezilom,
8 bronastih srpov,
19 bronastih igel,
1 kačasta fibula s spiralno nogo,
1 tordirana ogrlica s 5 obeski iz dvojnih spiral,
1 bronast uhan,
11 bronastih zapestnic,
2 bronasta obročka,
8 bronastih, kljukasto zavitih paličic,
12 bronastih prstanov,
45 fragmentov bronastih veder in kotličev,
13, 3 kg bronaste žlindre.
Vse najdbe lahko štejemo za sočasne, čeprav razlikujemo med njimi nekaj starejših in mlajših oblik. Okvirno jih datiramo v kulturo žarnih grobišč, oziroma v čas med stopnjama Ha A2 in Ha B. Za datacijo so najpomembnejše: kačasta italska fibula, sulične konice, sekire, srpi, rezila nožev in fragmenti kotličev. Nekaj mlajšo starost (Ha B) smemo prisoditi suličnim konicam z listom, odrezanim pri tulcu, gumbom koničnih čelad itd. Najmlajši elementi, ki segajo bržkone že v čas Ha C, pa so železne sulične konice in železen meč.
Na površju nasipnega stožca pod vhodnim breznom sta ločeno ležali bronasta čelada in rimska fibula. Keltska čelada kasno latenskega tipa ima na ščitniku punktirani imeni dveh rimskih vojakov (W. Kubitschek, MPK 2, 1912 - 13, 191. A. Degrassi, Le Grotte d'Italia 3, 1929, 177; Inscriptiones Latinae liberae rei publicae: imagines [1965] 376); italo - rimska fibula spada v avgustejsko obdobje.
Najdbe hranita NM Dunaj in Tržaški muzej. Jama se v literaturi omenja še kot: Mušja jama, Grotta delle Mosche in Die Fliegenhöhle.
