Opis:
Hrib, kota 476 m, gradišče in ruševine cerkve sv. Martina. Obdan je z dvojnim kamnitim nasipom; vrh s cerkvico je obdan s krožnim nasipom, dolgim 240 m in širokim 8 do 10 m; zunanji nasip je dolg 380 m; na notranjem okopu je viden z malto vezan zid v dolžini 60 m. Na skalnatem vrhu so ruševine cerkvice sv. Martina. Našli so kose prazgodovinske keramike (Marchesetti, Castellieri [1903] 50 ss in tab. IV, 6).
Vzhodno od tod je na sosednjem griču Šumka (518 m) srednje velika, verjetno prazgodovinska gomila (Marchesetti, o. c.).
Zahodno od Šumke se vzpenja nad zaselkom Mihali kopa, na kateri je manjše prazgodovinsko gradišče. Pravilen krožni nasip okoli gradišča ima 97 m obsega, ki je po načinu izdelave soroden drugim, širok pa je od 10 do 15 m ob ohranjeni višini 1 m. Zaradi izrednega razgleda na Vipavsko dolino in podnožje Alp, in spričo pomanjkanja prsti in lončenine na površju je domneval Marchesetti, o. c., da je bilo naseljeno samo v času nevarnosti.
Na hribu Voučnjak (575 m) je srednje velika gomila. Enaka gomila je po Marchesettiju, o. c. 51, tudi na sosednjem vrhu.
Severno od Škrbine je na hribu Lipovnik eno večjih prazgodovinskih gradišč na Krasu. Razteza se po grebenu in zavzema dva griča. Tako bi lahko trdili, pravi Marchesetti, o. c. 51 ss, tab. V, 2, da imamo tu dvoje gradišč. Glavno gradišče je na vzhodnem višjem griču (489 m), meri v obsegu približno 500 m in ima močan nasip, sestavljen iz velikih blokov, visok še 1 - 3 m in 8 - 15 m debel. To obzidje oklepa ves grič razen na severozahodu, kjer je pobočje strmo in skalovito. Zato pa je ta del gradišča na severu dodatno okrepljen še z enim nasipom, ki onemogoča dostop na gradišče s te strani. V tem delu gradišča je pobočje tako strmo, da je le malo za naselitev primernih ravnic. Na jugu pa je lepa in prostrana jama, ki je bila po Marchesettiju, o. c. 52, gotovo naseljena že v prazgodovini. Od obeh nasipov, ki sta držala proti zahodnemu gradišču, so ohranjeni le sledovi in sicer na južni strani v dolžini približno 500 m, na severu pa v dolžini 300 m. Obe obzidji se končujeta na vrhu, ki je obdan s 70 m dolgim krožnim obzidjem in na katerem so še vidne ruševine kapele sv. Katarine (po Marchesettiju, o. c., je bila kapela posvečena sv. Martinu).
