Opis:
V območju srednjeveškega gradu je na Strmcu, 450 m, nad Socerbom prazgodovinsko gradišče, od katerega so ohranjeni ostanki polkrožnega nasipa, dolgega 120 m, visokega 3 - 4 m, širokega do 20 m. Marchesetti, Castellieri (1903) 61. Il tourista 15, 1912, 6 ss. Šribar, Zbornik Primorske založbe Lipa (1956) 65. Najdbe: prazgodovinska keramika.
Med gradnjo ceste Socerb - Kastelec je v letih 1902 - 1904 izkopal K. Moser na južnem pobočju Strmca nekaj nad sto halštatskih, latenskih in zgodnjerimskih (v teh so bili novci od Avgusta do Klavdija) grobov; pozneje so jih našli še nekaj desetin, tako da jih je bilo skupno odkritih ca. 130. Pregledno poročilo s situacijsko skico je objavil K. Moser v JbZK 1, 1903, 115 - 138; sprotna poročila pa so prinašala MZK, in sicer izpod peres naslednjih avtorjev: Kenner 1, 1902, 89, 119; Much, ib. 142 - 144; Kenner, ib. 155 ss, 180 - 183; Much, ib. 249; 2, 1903, 386, in 3, 1904, 123; Reisch, ib. 117; Much, ib. 138, in Marchesetti, MAGW 44, 1914 [51]. Glej tudi povzetke v Arch. Triestino 1, 1905, 233, in 2, 1906, 180 ss. Nekropolo omenjajo ali karakterizirajo: Novice 60, 1902, 318. Marchesetti, Castellieri (1903) 61 in 154. Benussi, Arch. Triestino 14, 1927 - 28, 261. Treasures of Carniola (1930) 130. Reinecke, BGRK 32, 1942 (1950) 144, op. Scrinari, Tergeste (1951) 131. Epigrafske spomenike je objavil in obdelal Gaheis, Arch. Triestino 24 suppl., 1902, 171 - 175; omenja dva nagrobnika (eden fragmentiran) in žige, Fronto na oljenki, Atici (?), Sari, Seti, Ven. C. f. na sigilatah, črka C v pravokotniku na strešni opeki. Vse predmete hrani Museo civico v Trstu. Morda sta s te nekropole tudi nagrobnik In. It. X, 44, 359 (najden blizu Socerba) in 370 = ClL V 680 (odlomek zdaj pogrešan).
Južno od Socerba je na Gradišču prazgodovinski kaštelir z obsegom 300 m in s trojnim, delno ohranjenim nasipom, na njem je najti prazgodovinsko keramiko. Marchesetti, Castellieri (1903) 62.
