Opis:
V Colu so našli železno podkev, NMLj, inv. R 2483. Na Šancah ali Suhem zidu, ledini vzhodno od Cola, je stolp, zložen iz neobdelanega kamna in brez malte, s 4 - 5 m širokimi stenami. S tega najdišča hrani NMLj inv. R 1797 železno puščico (Müllner, Emona [1879] 128). Pod steno Šanc so našli na njivi poleg Petriča železno streme (Postojinsko okrajno glavarstvo [1889] 149).
Pri Podvelbu v Orešju, vzhodnem zaselku Cola, je rimsko cesto zapirala peterokotna trdnjava. Na njenih temeljih - videli so jih še ob koncu 19. stoletja (Arch. Triestino 24, 1902, 136) na obeh straneh ceste - je bil nato sezidan grad Podvelb. Nad Orešjem so bile takrat vidne tudi razvaline pobliže nerekognosciraneega utrjenega tabora (morda Šance ?) z obsegom 360 m, h kateremu je vodila ozka steza, zavarovana s 120 m dolgim zidom.
Južno od rimske ceste, na robu Bele, so našli na njivi I. Bajca večje število žar, upepeljene kosti, meč, nož in novce Dioklecijana, Maksimijana in Maksencija. Zato domneva Müllner, Emona (1879) 128, da je bilo tu grobišče rimske naselbine. Na sredini poti med Colom in gradom Trilek so odkrili zakladno najdbo 15 denariusov, zakopanih v drugi polovici 2. stoletja. Časovno najmljajši novec je denarius M. Avrelija (za Favstino II), kovan med 145/161/176 (Müllner, Emona [1879] 129).
V vrtu gradu Trilek so 1874 našli miljnik (In. It. X 4, 381 = CIL III 11315) vladarja Julijana iz l. 361 - 362, brez navedbe razdalje. Miljnik je spravljen v NMLj (Arch. Triestino 18, 1892, 59).
Za zaporo ceste proti Črnemu vrhu so bili postavljeni stolpi na osamelcih Šturmanik in Griže (Rižemberk, 797 m); na obeh so bili v 19. stoletju še vidni ostanki teh rimskih utrdb (Müllner, Emona [1879] 128).
Poročila s pomanjkljivimi najdiščnimi podatki omenjajo za to območje še druge najdbe: bronaste ploščice, čelade, novce, trirobe puščice in rimske lončene črepinje.
