Opis:
Pečnik, IMK 14, 1904, 187, domneva na tem področju prazgodovinsko bivališče. Kos, GMS 22, 1941, 123, omenja ledino Gradišče zahodno od Hrušice.
Cesto Aquleia - Emona je na Hrušici ščitila v rimski dobi trdnjava postavljena v višini 867 m na manjši ravnini in skrajnem južnem izrastku Velikega vrha. Dolžina trdnjave znaša 250 m, širina 35 - 80 m. Vsi zidovi so zgrajeni iz lomljenega kamna in so debeli 2,7 - 3 m.
Notranjost trdnjave je razdeljena s prečnim zidom v dva neenaka dela. Skozi spodnji del trdnjave je vodila antična cesta. Vhod na vzhodni strani leži tik cerkvice sv. Jedrti, katere zidovi s prisekanimi vogali apside naj bi bili po Schmidu, BRGK 15, 1923-24, 183 ss, ostanek šesterokotnega stolpa.
Gornja trdnjava je trapezoidne oblike in meri 140 x 70 - 80 m; zid, ki razpolavlja kastel, je okrepljen z dvema polkrožnima stolpoma, obrnjenima na jug; zahodni je na stičišču z zahodnim obzidjem, tako da pušča na notranji strani še manjšo odprtino premera 0,9 m. Drugi stolp je postavljen sredi prečnega zidu. Tik vzhodnega obodnega zidu je v tem prečnem zidu 3,3 m širok vhod, ki je bil edini prehod med sicer ločenima polovicama utrdbe. Obodno obzidje je na severu, na najvišji točki, okrepljeno s kvadratnim stolpom. Tik za stolpom je bil na severu manjši prehod, širok 1 m. Iz kvadratnega stolpa je držal proti severu 2 km dolg obrambni zid, ki naj bi zapiral dolino Vodic (Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 141).
Spodnja trdnjava je bila utrjena s peterokotnim stolpom na jugozahodnem vogalu. Iz sosednjega jugovzhodnega vogala je držalo proti jugu in zahodu dvoje zidov. Zahodni krak je prenehal po dobrih 60 m, južni pa se je spuščal prek doline - kjer je bil utrjen z dvema stolpoma - in se vzpel na nasprotni grič Bršljanovec, na katerem je videl Rutar, IMK 10, 1900, 58, še en stolp.
Leta 1937 je Brusin sistematično raziskal te zidove (Limes Studien 1, 1954, 39 ss). Med prvo svetovno vojno je v notranjosti in stolpih zapornega zidu kopal Schmid (JÖAI 22 - 24, 1921/22, Bb. 298) in odkril stavbo, ki je imela na straneh šesterostebrnega prehoda kvadratna prostora z izredno močnimi temelji. Na severni strani je med sobama tekel dolg zid. Po Schmidu naj bi bila ta stavba poštna postaja (BRGK 15, 1923 - 24, 188).
Starejši viri omenjajo miljnik, postavljen za časa Trajana ali Antoninov, z nezanesljivo sporočenim besedilom in razdaljo IIII (m. p.); kot najdišče omenjajo ali Hrušico ali Vodice. Kamen so prenesli v Ljubljano; zdaj je pogrešan (In. It. X 4, 377). Leta 1701 so našli na pobliže nedoločenem delu Hrušice drug miljnik, postavljen za vlade Kara in njegovih sinov (CIL III 413 +; In. It. X 4, 378).
Pri cerkvi sv. Jedrti so odkrili zdaj v tržaškem muzeju spravljeno bazo z napisom za kip cesarja Julijana (In. It. X 4, 349). V ognjišču lovske hiše, ki stoji na temeljih staroavstrijske poštne postaje in rimske gostilne, so našli žrtvenik, spravljen zdaj v tržaškem muzeju, ki ga je bil postavil beneficiarius consularis (In. It. X 4, 238). Pri hiši štev. 2 je stal del stebra (Novice 12, 1854, 358). Okoli tega mesta je bilo najdenih tudi dvoje človeških okostij, pri enem je ležala ostroga.
Pri kopanju vodnjaka na Hrušici so našli sulico, ost kopja, tri dele podkev in majhno bronasto fibulo (Argo 2, 1893, 176, kjer je najdišče navedeno v bližini kastela in dopolnjeno z najdbo 20 novcev, zvečine iz 3. in 4. stoletja).
NMLj je dobil s tega najdišča bronast novec Faustine in zlatnik Valentinijana I (Coh. 19 - Poročilo Rudolfinum 1906 [1907] 12).
Pri izkopavanjih obzidja je zadel Brusin (o. c. 42) na majhen bronast novec Konstantina I, Valentinijana I in Konstansa II.
Novce so našli tudi zahodno od utrdbe na ledini Za zidom (Argo 4, 1895, 165 ss).
S Hrušice so znani (Argo 2, 1893, 168) še naslednji novci: AE Gordijana III., novec Florijana, AE Licinija I, folis (?) Konstantina I, folis Konstantina I (za Heleno), folis Konstantina I (za Krispa), folis Konstantina I (za Konstantina II).
Na zunanji strani porušene cerkvice sv. Jedrti so izkopali skeletne grobove (Brusin, o. c. 42).
V neki jami pri Strelcu (verjetno v bližini Streliškega vrha) so našli zdaj izgubljen odlomek napisa (In. It. X 4, 350).
NM Lj hrani rimske predmete s tega najdišča (inv. R 2597 do 2604, 2945 in 3589).
V okolici Hrušice je postavil cesar Eugenius pred spopadom s Teodozijem (6. septembra 394 pri Ajdovščini) na vrhove gora Jupitrove kipe (Augustinus de civ. dei 5, 26). Cesar Teodozij pa je prebil noč pred bitko v molilnici (Theodoretus eccl. hist. 5, 24), po čemer so sklepali (MHK 16, 1861, 47), da je na sami Hrušici stala manjša bazilikalna stavba.
Gradnja ceste čez Hrušico (Rufius Festus, breviar. 7) nam lahko zanesljivo opredeljuje tudi zametek postojanke Ad pirum summas alpes (It. Hier. 560, 4) v avgustejski čas (Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 5). Trdnjavo so dokončali v 4. stoletju, kar bi dokazovale tudi novčne najdbe (Brusin, o. c. 42; Degrassi, Il confine nord - orientale d'Italia. Diss. Bernenses I 6, 1954, 135 ss). Odločilno vlogo je odigrala v borbi med Konstancijem II in Magnencijem (l. 351) ter v bitki med Teodozijem z Maksimom (l. 388) in Eugenijem (l. 394), ko je bilo obzidje verjetno zmeraj znova popravljeno.
