Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Dolnji Zemon

Avtor:
Šašel, Urleb
Stran:
152
Opis:
Javornik, hrib jugovzhodno od vasi. Na vrhu je podolgovata ovalna ravnina, ki na severu položno prehaja v nižino, na jugu in vzhodu strmo pada proti Reki, ki teče ob vznožju, na zahodu, kjer pobočje preide v parcelo Vinograd, pa je bil jarek. Ovalno in padajočo ravnino delita dva prečna nasipa na tri različno visoke terase, katerih vrhnja nosi ledinsko ime Gradišče. Glej: Rutar, LMS 1890, 122 in 1891, 198. Pečnik, IMK 4, 1894, 9. Puschi, AMSIA 17, 1901, 396, in Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 145. Omenjajo ga mnogi, npr. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190 (s skico); Rutar, MZK 18, 1892, 238; Schmid, JÖAI 21 - 22, 1922-24, Bb. 279. Izkopavanj na gradišču še ni bilo, med slučajnimi najdbami omenjajo tako halštatske kot rimske; prim. Müllner, MZK 6, 1880, XXV; Rutar, MZK 17, 1891, 197; Andrian - Werburg, MAGW 23, 1893 [46]. Zaradi imenskega sozvočja z bližnjo vasjo Trpče so nekateri locirali sem japodsko mesto Terpo (prim. Rutar, n. n. m.). Pripadajoča nekropola je bila na parceli "Vinograd" pa tudi po njivah severno od gradišča, odkoder so bile posamične slučajne najdbe že dolgo znane. Izkopavanja je začel 1886 Moser (16 kasnoantičnih žganih grobov, nekaj skeletnih), 1887 je izkopaval Pečnik (IMK 14, 1904, 187) - našel je tako rimske kot tudi prazgodovinske grobove, detajlnega poročila nimamo -; nekaj grobov je izkopal, kot je videti, tamkajšnji župan Potepan (gl. Postojinsko okrajno glavarstvo [1889] 101), nekaj pa jih je rešil R. Gigante (Fiume 13 - 14, 1935 - 36, 170 in Mirabella Roberti, AMSIA 50, 1938, 235, ki med drugimi najdbami opisuje tudi odlomek v muzeju na Reki shranjenega nagrobnika In. It. X, 4, 375). Pridevki datirajo grobove pretežno v 3. in 4. stoletje n. š. Moser, 1, 1887, 28, in MPK 1, 1903, 26. Glej tudi Hoernes, MAGW 17, 1887 [41]. Arch. Triestino 15, 1890, 330. Rutar, LMS 1890, 122 ss. Degrassi, AMSIA 43, 1931, 376. Omenjajo Müllner, MZK 6, 1880, XXI. Moser, MZK 15, 1889, 261. Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 24. Nekaj najdb je prišlo menda v NM Lj, nekaj pa jih hrani NM Dunaj (inv. 3910, 19223 - 19280). Pod gradiščem, verjetno v območju nekropole, je bil 1930 najden odlomek rimskega žrtvenika In. It. X, 4, 374 (glej tudi Degrassi, n. n. m.). Odtod je tudi prazgodovinska bronasta sekira, ki jo hrani NM Lj, inv. P. 3391 (bronastodobna), in je v literaturi mnogokrat omenjena; glej Hoernes, n. n. m. in MAGW 18, 1888, 248. Deschmann, Führer (1888) 81. Postojinsko okrajno glavarstvo (1889) 101. Müllner, Typische Formen (1900) 12, tab. 11/11. Schmid, MZK 7, 1908, 314, in Carniola 2, 1909, 132, št. 33. Ložar, Vodnik (1931) 34, in GMS 15, 1934, 81. Schmid, Joanneum 2, 1940, 11.