Opis:
Gradina, hrib, 561 m; na zadnjem višjem hribu ob robu jelšanske kotline je gradišče, na južni in zahodni strani zavarovano z nasipi. Na terasah po gradišču so kotanje, v katerih so našli prazgodovinsko keramiko in železne predmete (Urleb, VS 8, 1960-61, 193 ss; glej tudi Žmavc, rk. v NM Lj, zvezek 7, 26). Gradišče je bilo obljudeno tudi v rimski dobi (Žmavc, n. n. m.) in je verjetno varovalo rimsko cesto, ki je potekala pod njim iz Tergesta na Tarsatiko (Urleb, n. n. m.). V bližini gradišča je prazgodovinska nekropola (Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 15, 1893, 178, in Castellieri [1903] 155), znano v literaturi pod imenom Jelšane, kjer so našli certoške fibule (Rutar, IMK 4, 1894, 129, in Atti d. Museo Civico di St. Nat. Trieste 3, 1895, 259) in grobo izdelan prstan (Andrian - Werburg, MAGW 32, 1902 [46] po Moserjevem poročilu).
Vzhodno od Jelšan je na hribu 632 m (specialka 1 : 25000) gradišče, na vrhu koničaste oblike, ki se proti jugu terasasto spušča. Na terasah so plitve kotanje, v katerih so našli prazgodovinsko keramiko. Tik pod nasipom sta na severni strani gradišča dve gomili. Mimo gomil oziroma gradišča poteka cesta Jelšane - Novokračine, ki ji domačini pravijo "rimska cesta" (posebej vidnih znamenj za to ni). Urleb, VS 8, 1960-61, 195.
V neposredni bližini pravkar omenjenega gradišča je na hribu ob novi cesti Jelšane - Novokračine drugo, 634 m, (glej specialko 1 : 25000), katerega severno in južno stran obdajajo dobro ohranjeni nasipi. Poročil o najdbah ni. Urleb, VS 8, 1960-61, 195.
Sv. Katarina, 689 m. Na severnem koncu podolgastega grebena, ki se razteza na južni strani Jelšan (po njegovem pobočju teče meja med Slovenijo in Hrvaško), je gradišče, ki ga obdajajo visoki kamniti nasipi. Na površju so našli žrmlje in prazgodovinsko keramiko. Okrog 1901 je izkopaval Moser (po njegovem poročilu: Andrian - Werburg, MAGW 32, 1902 [46]), in sicer pri kapeli, kjer so že pred leti našli železno sulico in kačasto fibulo, ter na platoju. V neposredni bližini je tudi nekropola s halštatskimi grobovi (certoške fibule, torkvesi), glej Deschmann, MAGW 14, 1884, 53 ss. Arch. Triestino 18, 1892, 254. Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 15, 1893, 178, 271 in 273; isti, Castellieri (1903) 109, in Urleb, VS 8, 1960-61, 195. Nekaj predmetov hrani NM Lj, inv. P 3273 - 3276.
