Opis:
Gradišče na Čepni, 791 m (v literaturi imenovano tudi "Zagorje" ali Gradišče med Zagorjem in Knežakom). Zahodni rob omejujejo naravne strmine, z drugih strani ga varuje kakih 350 m dolg nasip, ki ga na severu zaključuje - že prekopan - obrambni stolp. Temelji okopa so široki do 21 m. Na platoju je nekaj plitvih kotanj, kjer so najdbe koncentrirane. Urleb, AV 8, 1957, 150, in VS 8, 1960-61, 194. Leta 1890 je izkopaval v gradišču Pečnik; pestre najdbe spadajo v kulturo žarnih grobišč, halštatsko dobo, latensko, rimsko - republikansko (novci) in v 1. stoletje po n. š. (novci, terra sigillata z žigom Geli). Glej Rutar, LMS 1891, 198 (ki omenja tudi "ilirski" novec in drugo); MZK 17, 1891, 70, 139 in 197. Pečnik, IMK 4, 1894, 9 in 11. Ložar, Vodnik (1931) 64. Omenjajo: Müllner, MZK 6, 1880, XXI. Hoernes, MAGW 18, 1888, 247. Andrian - Werburg, MAGW 22, 1892 [20], in 23, 1893 [46]. Ciperle, Kranjska dežela (1899) 93. Pečnik, IMK 14, 1904, 186. Schmid, JÖAI 21-22, 1922-24, Bb. 279. Okrog gradišča so grobovi. NM Lj hrani odtod inv. P 4838, 4957, 6275 in R 1585 - 1717, 3568. Nekaj gradiva je Pečnik poslal tudi v NM Dunaj (rk. zapisek v NM Lj v fasc. Kranjske manjše najdbe L/I/4 z dne 11. 6. 1894.
Blizu stare ceste Zagorje - Jurišče so našli Neronov zlatnik; najdišče je zaznamoval Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190, skica 10.
"Pod studencem" (k imenu glej Ciperle, Kranjska dežela [1899] 93; imenujejo ga pa tudi samo Knežak), je gradišče zahodno nad vasjo in jugozahodno od gradišča Na Čepni. Po obliki je ovalno - trikotno, ima dobro ohranjene nasipe (v skupni dolžini 650 m), na severozahodni strani je okrepljeno s stolpom, na severovzhodni strani so strmine. Planota pada v nizkih terasah proti jugu; na njih so vidne kotanje, ki so delno že prekopane. Na gradišču je 1926 izkopaval Battaglia in ugotovil, da so okopi nasuti, ne grajeni (glej Degrassi, AMSIA 39, 1927, 382, in Arch. Triestino 15, 1929-30, 276 ss); manjša sondiranja NM Postojna v letu 1956 so odkrila predvsem rimske fragmente (inv. 165 - 210, 224, 421; glej tudi Urleb, AV 8, 1957, 150, in VS 7, 1958-59, 285). Slučajne ali drugače pridobljene najdbe (glej tudi NM Lj, inv. P 6276 - 6277) so halštatske in rimske (tudi Avgustov novec), omenja se tudi zidovje. Glej Müllner, MZK 6, 1880, XXII. Hoernes, MAGW 18, 1888, 248. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190 s slikami in skico. MZK 187, 1891, 70. Pečnik, IMK 4, 1894, 9 in 11. Puschi, Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 145. Pečnik, IMK 14, 1904, 186. Pripadajoče gomile: glej "Vrh nad Knežakom".
Vzhodno od gradišča Pod studencem je bil najden miljniku podoben kamen z vrezano številko III, Müllner, Emona (1879) 283, št. 169. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 8 in 14.
Na Vrhu nad Knežakom, 729 m, je slabo ohranjeno gradišče. Sledovi nasipa so opazni le na južni strani. Na vrhu je manjša ravnica; sondiranja NM Postojna leta 1956 so ugotovila ostanke slabo ohranjenega z malto vezanega zidu, nekaj rimske keramike in Konstantinov novec (inv. 225 - 257), glej Urleb, AV 8, 1957, 151, in VS 7, 1958-59, 285.
Neposredno južno pri gradišču je v majhno dolini večje število gomil, ki jih omenjajo: A. Ž., Novice 37, 1879, 270. Müllner, MZK 6, 1880, XXII (poroča o 100 tumulih, v enem oglje in urne). Hoernes, MAGW 18, 1888, 248 (več sto gomil). Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190, s slikami in skico. LZ 10, 1890, 382 (po Pečniku, več ko 300 gomil). Pečnik, IMK 14, 1904, 186.
