Opis:
V območju vasi sta bili najdeni rimski opeki z žigom P. Ituri Sab(ini). Gregorutti, Arch. Triestino 14, 1888, 369.
Kaštelir (269 m) nad Čedljami se vzpenja severozahodno od zaselka. Ovalno ploščad vrh hriba omejuje na vzhodni, vstopni strani močan nasip, ki sicer po robovih ni opazen in ga zaradi strmih pobočij prejkone sploh ni bilo. Osrednji prečni, ca 8 m visoki nasip deli ploščad na dva enaka dela. Prerez tega nasipa (v letih 1960, 1961) je pokazal, da je bil sestavljen iz 8 zapored nastalih suhih zidov v neenakomernih razmikih, ki so bili zapolnjeni z zasipom. Najstarejša faza je iz halštatskega obdobja, s čimer se ujemajo tudi sporadične najdbe in izkopanine s platoja. Med prazgodovinsko keramiko pa je tudi precej rimske; ostanki rimske materialne kulture so posebno številni v zgornjih zemeljskih plasteh omenjenega prečnega nasipa.
Na jugovzhodnem pobočju Kaštelirja je bilo 1956 izkopanih nekaj rimskih žganih grobov (eden s Tiberijevim novcem), in sicer na njivah imenovanih "Na decimi" ter na njivi Petra Mejaka (Korte št. 114). Izkopanine hrani PM Piran, inv. 82 - 123 in 124 - 263.
Marchesetti, Castellieri (1903) 74. Šribar, Zbornik Primorske založbe Lipa (1956) 65. Boltin, AV 9 - 10, 1958 - 59, 237, dalje: VS 7, 1958 - 59, 285 (glej tudi str. 279 in 293); VS 8, 1960 - 61, 195; Arh. pregled 2, 1960, 69 ss in 4, 1962, 158 ss (glej tudi str. 85).
Benussi, Arch. Triestino 14, 1927 - 28, 263, omenja tudi sledi rimske stavbe in prazgodovinski grob.
