Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Otoška jama

Avtor:
Osole
Stran:
160
Opis:
Vhod leži 460 m ENE od cerkvice sv. Andreja v nadmorski višini 531 m. Sondiranja je vodil 1950 S. Brodar. Sedimente prve sonde (2x3x3 m) v jamski veži sestavljajo avtohtoni grušči različne debeline in z raznobarvnimi ilovnatimi primesmi. V globini 2,84 m so bili v drobnem grušču sivkasto rdeče barve odkriti nedoločljivi kostni ostanki, lesno oglje in fragment rumenkasto rjavo patiniranega artefakta. Časovna interpretacija kulturne plasti: W I-II interstadial. Druga sonda je bila izkopana 170 m od jamskega vhoda v osrednji dvorani (529 m n. m.). Nekako do globine 1,70 m se menjavajo sigaste skorje različnih debelin in trdot z rdečkastimi ilovnatimi vložki, ki vsebujejo več ali manj razpršenega lesnega oglja. V vložku ilovice v globini 0,24 m je bil odkrit zob vrste Microtus nivalis, v vložku 0,74 m pod površjem pa kostni ostanek jamskega medveda. Naslednji globlji vložek ilovice je vseboval poleg redkih kosti jamskega medveda in drobcev oglja še 35 artefaktoidnih apnenčevih kosov (globina 1,20 m). Tudi v najgloblji, temno sivi ilovnati progi (globina 1,71 m) je bil ugotovljen Ursus spelaeus. Zaporedju sigastih skorij in vmesnih ilovnatih vložkov sledi navzdol kremenov pesek sivo zelenkaste barve, temu pa ilovica rumenkasto sivkaste barve flišnega izvora. Živoskalnega jamskega dna izkop ni dosegel. Sigaste skorje in ilovice s paleontološkimi in arheološkimi ostanki časovno pripadajo würmski poledenitvi. Arheološke predmete hrani Katedra za kvartarologijo Univerze v Ljubljani. S. Brodar, Razprave 4. raz SAZU 4, 1950-51, 140; Bulletin scientifique 1, 1953, 28. Zgodovina Ljubljane I (1955) 223. Rakovec, Prvi jugoslovanski geološki kongres (1954) 59 ss. Šercelj, Razprave 4. raz. SAZU 7, 1963, 396. Osole, AV 13 - 14, 1962-63, 129.