Opis:
S koprskimi antikami, posebej s tu shranjenimi rimskimi spomeniki - nobeden od njih pa ni bil tu najden in situ - so se mnogo ukvarjali, med drugimi posebej I. R. Carli v delu Delle antichita di Capodistria, izšlo v Opuscoli scientifici e filologici Angeli Calogera, XXVIII (1743) 169 - 329 (ponatisa: Arch. Triestino 3, 1831, 212 - 300, in kot separat leta 1861 v Kopru). Večina teh spomenikov (In. It. X, 3, 1 - 29) izvira, kot meni Degrassi v študiji Abitati preistorici e romani nell'agro di Capodistria e il sito dell'antica Egida, ki je izšla v Annuario del Liceo scientifico G. Oberdan di Trieste (1933) 44 ss (ponatis v Degrassijevih Scritti vari di antichita II, 1962, 785 ss) - Mommsen, CIL V p. 49, je skeptičen -, iz mesteca Egida, ki ga omenja samo Plinij, n. h. III 19, 129, in ga opredeljuje kot oppidum civium Romanorum, locira pa nekje na obali v območju Kopra, najverjetneje pod Srminom, kjer ga je domneval že Pietro Coppo v delcu Del sito del'Istria (1540); glej tudi Arch. Triestino 11, 1924, 381. Trditev, da spomeniki niso pripeljani od daleč, kot meni delno še Mommsen, utemeljuje Degrassi z dejstvom, da je kamenina spomeniškega gradiva lokalni apnenec (druge argumente in analizo spomenikov, kamor je vključil tudi nenapisno gradivo, glej n. n. m.). Za sam koprski otoček sporoča Anonymus iz Ravenne (IV 31; V 14) naziv Capris - identifikacija s Koprom ni sporna - vzporedno s katerim pa se v srednjeveškem listinskem gradivu uporablja za mestece tudi ime Iustinopolis, izpeljano iz imena vladarja Justina II (565 - 578); glej Mommsen, CIL V p. 49, ki priča o večji gradbeni dejavnosti v bizantinskem obdobju istrske zgodovine, ko je Koper postal tudi škofijski sedež (okrog 756); glej Kos, Gradivo I (1903) 230. Tako postaja vse bolj verjetno, da je bil koprski otoček naseljen za časa preseljevanja narodov - umik prebivalcev s kopnega. S tem se ujemajo tudi izredno redke najdbe rimskih ostalin, med katerimi omenjajo nekaj sporadičnih novcev (Degrassi, Scritti vari di antichita II [1962] 797, brez podrobnosti), v območju Bolnice 1949 odkrita mozaična tla (Degrassi, Il confine nord - orientale dell'Italia Romana [1954] 72, op. 118; mozaik naj bi bil iz 4. stol., Degrassi je skeptičen), posamične tegule na Obali sv. Petra (Degrassi, n. n. m.) in nekaj nelokaliziranih oljenk (PM Koper inv. 1211 in 1235; Miltner, JÖAI 24, 1929, Bb. 168, shranjeni v muzeju v Eisenstadtu). Otoček je bil v visokem srednjem veku že povezan s kopnim, in sicer z nasipom Rtič Škocjana - Vrata sv. Petra v Kopru (drugi nasip, ki vodi na Semedelo, je mlajši). Kljub zgodnji škofiji (k njej glej posebej C. De Franceschi, Delle origini di Capodistria e del suo vescovato. Archivio Veneto (5) 46 - 47, 1950, 1 ss) in kljub omembi Koprskega v listini o Rižanskem zboru (in territorio Caprense, glej Kos, Gradivo II [1905] 23) pa nesporno dokumentiranih gradbenih ostankov iz teh časov ni. Za rotundo sv. Elija v severnem delu mesta domneva Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem (1959) 265, da bi v osnovi utegnila biti še karolinška, vsekakor pa je starejša od baptisterija severno ob stolnici, ki seže v 12. st. (n. n. m. 264). Rotunda baptisterija je v osnovi predelana romanska cerkvica (predhodnica današnje stolnice, n. n. m. 262; k tem spomenikom glej tudi Alisi, Il Duomo di Capodistria [1932]).
