Opis:
Leseni rimski most čez Savo je bil na istem mestu kot most stare Dunajske ceste, to je pribl. 80 m zahodno od današnjega (glej situacijo in opis ostankov v sestavku Pick, Schmid, JfA 7, 1913, 189 ss); bil je 8 m širok in 300 m dolg, slonel je na 26 nosilcih. Železni spojki in nekaj brun iz njih hrani NM Lj, inv. R 3738; nekaj drugih ostankov Tehnični muzej v Pragi (Pick, Vojensko - technicke spravy 3, 1926, 105), en nosilec je bil pred 1. svetovno vojno razstavljen pri Nemškem viteškem redu (Schmid, MZK 10, 1911, 243 ss). Prim. tudi Müllner, Argo 9, 1901, 193 ss. Schmid, Das Joanneum 6, 1943, 13.
V Črnučah najdeni novec vladarja Konstantija Hlora omenja Hitzinger, MHK 9, 1854, 93, za njim še Radics, AKK (1864) 18.
V območju mostu navadno domnevajo rimsko poštno postajo Savo fluvio, ki jo dokumentira Tabula Peutingeriana; prim. Müllner, Emona (1879) 86. Lokalizacija ni prepričljiva (prim. Šašel, 800 let Mengša [1954] 16).
Stražni hrib (368 m), tudi Straža, ljudsko ime Veliki Tabor nad savskim mostom: gradišče z nasipi, menda tudi dve gomili (Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 42 [po separatu]; prim. še Hochstetter, MAGW 9, 1879-80, 72. KLDB, 348. Saria, Carinthia I 132, 1942, 97, in SOF 15, 1956, 45).
Gradišče, ki leži 1 uro severno od Stražnega hriba, omenjajo kot prazgodovinsko postojanko Deschmann, Hochstetter, n. n. m. in Saria, n. n. m.
